[mdule]

Tole bo sicer dolgo, ampak vendarle poglejva (komentarje sem označil s -----):

Aleks je napisal: "Tvoji posti so nerelevantni ker ne upoštevajo stanja ekonomike gospodinjstev."

Predlagal sem:
1. vzgoja glede (škodljivosti) kurjenja (trdnih goriv; sem spada tudi kurjenje lesnih ostankov po vrtovih in podobni športi) - v šoli, javnih občilih, točkah zbiranja starejše generacije, zdravstvenih ustanovah.
2. ukinitev vsakih subvencij za vgradnjo kurilnih naprav na trdna goriva v mestnih naseljih (vsaj tistih, ki so prizadeta zaradi pretirane onesnaženosti); namesto tega subvencije za druge načine ogrevanja.
3. preverjanje obstoječih naprav na ogroženih območjih v kombinaciji s paketom spodbud za zamenjavo; lahko tudi neposredno paket spodbud za zamenjavo
4. vpeljava podobnih ukrepov tudi za kurilne naprave na tekoča goriva in večje kurilne naprave.

Kaj konkretno od tega je nerelevantno, ker ne upošteva stanja ekonomike gospodinjstev?

povem lahko iz lastne izkušnje. živim v največji ČS ljubljane.
glede 1. drugega si težko privoščim. tudi ko sem živel še v ljubljani za bežigradom sem se grel na drva in premog s sobnimi pečmi.

----- Zadnje dneve redno videvam stare mamke itd. kuriti odpadke biomase na vrtu. Učinka ogrevanja tu očitno ni. Vzgoja bi - vsaj meni se zdi - bila smiselna.

V bližini imam dvoje sosedov, ki kurijo na les. Iz dimnika enih se redno kadi temen dim, iz dimnika drugih sivkast. Ne eni ne drugi po moji oceni nikakor ne sodijo med socialne primere. Mislim, da je prvi primer vsekakor zrel za vzgojne ukrepe. Če ti ne primejo, bi pa po mojem moral obstajati tudi represivni vzvod.
----------

glede 2. tudi v ljubljani se na vročevod ne morejo priključiti vsi. niti na plinovod. celo največja četrtna skupnos v ljubljani nima ne enega ne drugega (in tudi kanalizacije ne, ker veliko površine leži pod ČN ljubljana). in v tej četrtni skupnosti živi najrevneše prebivalstvo ljubljane. njim ne daš subvencije? nič hudega. bodo šli na madžarsko po peči. so poceni in zanič.

---------Zdi se mi, da bereš selektivno. Rekel sem, da bi ukinil subvencije za kurilne naprave na trdna goriva, ne kar subvencije počez. Če dejansko katera obsežna (po številu prebivalcev) soseska v LJ še ni pokrita ne s toplovodom ne s plinovodom, je to pač treba narediti. Tak projekt je vsekakor lahko deležen subvencij, v katerikoli fazi projekta že. Ravno tako je mogoče subvencionirati denimo sisteme za solarno pripravo STV. In prav tako je mogoče subvencionirati denimo TČ. Vlaganja mesta v izboljšanje kakovosti zraka z naložbami na drugih področjih namreč tudi stanejo in so morda (to je treba preveriti) manj učinkovita.
---------

glede 3. zamenjavo na kaj? UNP? spet, ljubljana, ČS Sostro. ni vročevoda, ni plinovoda, je pa hoste ...

--------Če izgradnja plinovoda zaradi prenizke gostote odjema nikakor ni upravičena, potem so vsekakor lahko aktualne toplotne črpalke.
---------

glede 4. nimam pripomb.

Veliko avtorjev je izpostavilo problem "starih mamc s 300 € pokojnine".
Jaz mislim, da ta problem sploh ni tako zelo relevanten:
1. Po mojem vedenju take "mamce" živijo bodisi na podeželju, kjer problematika imisijskih koncentracij tudi slučajno ni tako pereča kot v strnjenih naseljih (ergo: ne vidim nobenega resnega razloga, da bi jih "preganjal", razen v smislu vzgoje, kakšna naj bodo drva in kako kuriti (in česa ne kuriti)), bodisi v večstanovanjskih zgradbah v mestnih naseljih, kjer je uporaba trdnih goriv za ogrevanje že zelo redek pojav, torej ravno tako sploh niso tangirane.
2. Res sicer je, da se prebivalstvo v tej državi stara, vendar bi si - sicer brez ustreznih podatkovnih podlag - upal trditi, da te osamljeno živeče "stare mamce" le težko predstavljajo znaten (četrtinski in več) delež populacije. Da bi se pa mi, nadebuden, od moči in zagona pokajoči cvet tega naroda, skrivali za "mamcami", bi bilo pa precej žalostno. Čeprav se mi včasih zdi, da ne tako zelo oddaljeno od resničnosti, kot bi si bilo želeti.

Dušan

glede 1. očitno kurjenje v mestnih naseljih ni tako redek pojav, če v mestu ljubljani zjebe zrak (ali pa je morda le krivec bolj promet?) nizke dohodke imamo tudi meščani ki še hodimo na delo. sem opisal prej, iz bežigrada v hribe nad ljubljano sem se preselil pred 10 leti. prej sem na dunajski, sredi mesta kuril premog. in vsi moji sosedje tudi. in njihovi tudi. plinovoda in vročevoda še sedaj nimajo. bolj premožni so prešaltali na pelete, to je edini napredek.

---------Te lahko vprašam, kje ob Dunajski - podatek, da ni plinovoda, se mi namreč zdi skoraj neverjeten (razen če je v ozadju kakšna posebna zgodba). Ko sem bil pred ca. 15 leti še v plinskem gospodarstvu (sicer ne v lokalni distribuciji), je veljalo, da je trg praktično že zasičen.
---------

glede 2. nadebuden, od moči in zagona pokajoči cvet naroda žal ždi na sociali, ker nima službe. osebna izkušnja, z dvemi cvetovi ... k revnim upokojencem zlahka prišteješ še vse prekerce, brezposelne in "študente". v podjetju kjer zdaj delam, ima veliko delavcev za redno delo tako nizke dohodke, da poleg plače prejemajo še socialno pomoč. vsi so iz ljubljane. ti itak nimajo možnosti za uporabo katerih od "vzgojnih, čistejših, itd" ukrepov, pa jih lahko še tako subvencioniraš. v kategorijo revežev, ki si nekih investicij ne morejo privoščiti kamot šteješ več kot tretjino slovenskih gospodinjstev. z 200 do 300 evrov (ali pa 550, kar je še vedno beda) mesečnega dohodka pač kuriš vse kar gori da bo toplo. premogov prah zavit v papirnato vrečko, vse smeti, suh in moker les ... tudi sredi mesta.


---------Poglej, rad verjamem, da je težko. Vendar pa sem po drugi strani sam od sedaj skoraj 20 let delovne dobe 17 let preživel v relativno malem zasebnem podjetju, ki sem ga sam ustvaril iz nič. In ja, gre nam dobro (da ne bo slučajno kakšne pomote: s slovenskimi javnimi institucijami ne poslujemo praktično nič, v Sloveniji nasploh pa tudi relativno malo). Ampak res je tudi, da me včasih kdo čudno pogleda, ko povem, da je moj delovni dan ne tako poredkoma dolg 18 delovnih ur, teden pa 80. In to je moj credo, da si upam reči, da jamranja ne maram. Ker se mi zdi, da ga je v Sloveniji biiiiistveno preveč.

In ja, vedi, da samo od sebe nikoli ne (za)laufa naprej - vedno je treba za uspeh "kri - ali pa vsaj švic - scat" (in tako je po mojem trdnem prepričanju tudi prav). Resnično teklo pa bo takrat, ko bomo nehali hoditi v službo in se začeli samouresničevati z delom. In takrat, ko bomo vsak evro - tudi, ali celo zlasti, tistega, zbranega z davki - trikrat obrnili v roki, preden ga bomo porabili. In ko bomo začeli kot državljani in davkoplačevalci spraševati, kako je bil točno porabljen. In tehtati, ali neka poraba dejansko prinaša učinek, ki resnično upravičuje znoj, ki je bil prelit, da je bil tisti evro ustvarjen.
--------------

problem se bo uredil, ko bomo vsi imeli prejemke za dostojno življenje. tu mora država storiti največ, da se omogoči podjetništvo in gradnja brez pretirane birokracije. pozapreti nepotiste in vse ki so kakorkoli povezani v korupcijo. denar od proračunskih prejemkov vložiti v ceste, železnice, širokopasovne povezave, vojsko, policijo, šolstvo in zdravstvo, kulturo in šport. namesto varčevanja mora biti proračun pošteno trošilo, na način da se čimvečjemu deležu gospodarstva omogoči kšeft (in ne samo par podjetjem).
toliko vsaj za 10 let za zagon, potem bo, vsaj upajmo, zalaufalo samo naprej.
potem bodo hitro prišli na vrsto tako izolacije kot čiste kurilne naprave, mogoče še kako vozilo s "čistejšim" motorjem. po mojem se nihče ne ukvarja rad in zanalašč s svinjarijo vsako leto šest mesecev - le privoščiti si ne morejo (moremo) trenutno drugače. če se nikomer več ne bi bilo treba zafrakvat z drvmi, se sigurno ne bi. tudi stare mamce bi bile vesele tople sobe in vode samo na vklop stikala.

[madhatter]

Potem se motiš.
T.i. "Nevidna roka" seveda ne predpostavlja na koncu monopola enega, ravno nasprotno.

Žal ne bo držalo. Vzemimo primer trgovin: imaš 3 trgovine v Sloveniji, ki med sabo začnejo tekmovati. Prihaja do minimalnega nižanja cen izdelkov dokler se trgovina 1 ne odloči za dumping cene, ko se že ustvarja izguba, v želji prevzeti večji tržni delež. Kdor vztraja pri izgubi (na svoj račun), tvega bankrot na dolgi rok, če se mu strategija ne izide. A z izjemno nizko ceno doseže večji priliv in večji tok denarja. Enakot storita trgovina 2 in 3, a sta v temu prepozni, ustvarjata pa minus zaradi prenizke cene.

Zaradi tega minusa trgovina 2 prevzame trgovina 1, trgovina 2 pa se poslovi iz trga. Ostaneta dve trgovini, ki še naprej tekmujeta med sabo. Trgovina 1 ima po prevzemu trgovine 2 posledično še večji tržni delež in lahko dodatno niža cene v svojo škodo (ima namreč že spet večji tok denarja) kot trgovina 3. Trgovina 3 na dolgi rok proizvaja toliko izgube, da jo trgovina 1 prevzame in trgovina 3 izgine iz trga. Ostane ti monopol trgovine 1, ki lahko poljubna ustvarja cene in jih začenja dvigati, da pokrije prejšnje izgube. Lepo videno pri nas na primeru Mercatorja, ki je na ta način prevzel praktično vse majhne trgovine pri nas.

To je nevidna roka trga, ki sama regulira vse, posledica je pa monopol, ki je neizbežen. Nevidna roka trga prepoveduje vmešavanje države v ekonomijo. Banke so drug lep primer te nevidne roke, ko so počele vse kar se jim je zahotelo, tudi nezakonite zadeve brez vmešavanja regulatorjev. Je pa res, da čiste oblike takšnega sistema ne obstajajo, ker niso vzdržne in vedno sledi bankrot.

Tvoja trditev, da "Predpostavlja, da država zagotavlja poštena pravila igre prek vladavine prava s pomočjo represije in obrambo države, v druge odnose pa se vtika minimalno. " ne pomeni nevidno roko trga ampak reguliran trg s strani države. Nevidna roka trga predpostavlja, da si trg sam določa pravila igre, deležnike v igri in igro samo. To kar opisuješ ti je socialistični model državnega reguliranja, čeprav minimalnega.

Socializem je pa kot pridigarska religija, ki stalno uperja vate prst in ti govori da se poboljšaj, ker si s svojo grešnostjo kriv, da ta utopija ne laufa.

"Religija je opij ljudstva", ne socializem, ane? Socializem kot tak itak ni bil nikoli resnično dosežen, ker enakopravnosti nikjer v ti. socialističnih ureditvah ni bilo (midva nisva imela enakega statusa in dobrin kot Tito s svojim lastnim otokom, savana parkom, mogočnimi letali in ladjami pa zlatimi rezervami v bankah itn.).

Socializem v zadrugi pomeni, da država naroči recimo 100 kosov izdelka X, v zadrugi so 4 deležniki in vsak dobi naročilo za 25 kosov po isti ceni, med sabo pa morajo sodelovati in ne tekmovati. Saj to je bil celoten smisel New Deala, ki je postavil na noge praktično celoten povojni svet, kazino kapitalizem pa ga je že par krat bankrotiral.

Nimaš razčiščeno. T.i. "nevidna roka" rabi državo v opisanem obsegu. Sodstvo, policija, vojska. "Nevidna roka" potrebuje garanta za izpolnjevanje pogodb med osebami. Če tega ni, se roka zlomi. To seveda ni nikakršen socializem. Razčisti politične pojme. Ti govoriš o anarholiberalizmu ki pa si dejansko predstavlja da so države popolnoma odveč in si predstavlja da se pogodba sklepa in spoštuje lahko brez pravil in da so interesi vedno sinhroni, kar pa je dejansko tako naivno kot socializem.
In seveda je socializem le znanstveni, racionalistični poskus premika religije in njenih osnovnih postulatov v sfero racija. Zamenja eterično entiteto - Boga- in ga zamenja s človekom. Poskus zato ker ti mehanizmi delujejo kot religija ali moralni standardi, nikakor pa kot ekonomski ali družbeni sistem. Navajanje teh naučenih maksim o "opiju za ljudstvo" ni nikakršen argument, saj mogoče poznaš aforizem, "socializem je opij za ljudstvo" ...
Socializem ni bil nikoli dosežen? Nekako kot nebesa, ne? Se ves čas trudimo na poti do socializma in njegove nadgradnje komunizma, politiki in državni aparat so kot svečeniki, udba so spovedniki kjer se definitivno izpoveš in pokesaš zaradi odklona iz zveličavne poti, ker imajo vseprisotno okovejo za tvoj greh ... Itd, brezveze da trošim energijo z znanimi fakti. Zgodovinsko je marks le racionaliziran poskus religije, tu ni debate.

Ta koncept zadružništva ki ga omenjaš potrebuje sektaštvo, se pravi neke ljudi ki se razčlovečijo in se nekam izolirajo (recimo kibuc ali podobno) in se potem trudijo s takim medsebojnim dogovorom.
Lahko pa je v omejeni obliki super zadeva v kolikor je posledica nekega trenutnega prekrivanja osebnih/zasebnih interesov nekih ljudi ki se na tej podlagi združijo. Ne more biti pa to modus operandi družbe na vseh nivojih. Tekmovanje, konkurenca, izrivanje so gibalo napredka, in človeška narava. Zadruga v vsakem primeru mora tekmovati navzven z drugimi subjekti na trgu.

New deal pa je kljub nekaterim etatističnim prijemom bil deloma uspešna poteza v tistih in takih razmerah kot so bile takrat. Še vedno pa je obstajal v pogojih normale: prostega trga. Ni pa new deal recept za vse.
Tudi sanje o stabilnosti brez padcev to le to - sanje. Socializem veruje v sistem ki umetno obstaja in je, kot da je konzerviran. To ne gre. Socius ima kot narava, ima vzpone in padce.
O tem bi se dalo odpirat svojo temo in že tako smo offtopic tako da tule zaključujem.

[aleks]

Tole bo sicer dolgo, ampak vendarle poglejva (komentarje sem označil s -----):

povem lahko iz lastne izkušnje. živim v največji ČS ljubljane.
glede 1. drugega si težko privoščim. tudi ko sem živel še v ljubljani za bežigradom sem se grel na drva in premog s sobnimi pečmi.

----- Zadnje dneve redno videvam stare mamke itd. kuriti odpadke biomase na vrtu. Učinka ogrevanja tu očitno ni. Vzgoja bi - vsaj meni se zdi - bila smiselna.

V bližini imam dvoje sosedov, ki kurijo na les. Iz dimnika enih se redno kadi temen dim, iz dimnika drugih sivkast. Ne eni ne drugi po moji oceni nikakor ne sodijo med socialne primere. Mislim, da je prvi primer vsekakor zrel za vzgojne ukrepe. Če ti ne primejo, bi pa po mojem moral obstajati tudi represivni vzvod.
----------

glede gornjega težko presodim. kurjenje biomase na vrtovih, ja res da bi s kompostiranjem lahko dosegli nek učinek. a vsega se niti kompostirati ne da. določene reči je nujno sežgati če se kompost ne razkužuje. o tvojih sosedih pa ne morem nič reči, ljudi ne poznam. pripominjam pa, da včasih zunanja slika ne pove vsega, stisk (sploh finančnih) vsi ne kažejo radi.

glede 2. tudi v ljubljani se na vročevod ne morejo priključiti vsi. niti na plinovod. celo največja četrtna skupnos v ljubljani nima ne enega ne drugega (in tudi kanalizacije ne, ker veliko površine leži pod ČN ljubljana). in v tej četrtni skupnosti živi najrevneše prebivalstvo ljubljane. njim ne daš subvencije? nič hudega. bodo šli na madžarsko po peči. so poceni in zanič.

---------Zdi se mi, da bereš selektivno. Rekel sem, da bi ukinil subvencije za kurilne naprave na trdna goriva, ne kar subvencije počez. Če dejansko katera obsežna (po številu prebivalcev) soseska v LJ še ni pokrita ne s toplovodom ne s plinovodom, je to pač treba narediti. Tak projekt je vsekakor lahko deležen subvencij, v katerikoli fazi projekta že. Ravno tako je mogoče subvencionirati denimo sisteme za solarno pripravo STV. In prav tako je mogoče subvencionirati denimo TČ. Vlaganja mesta v izboljšanje kakovosti zraka z naložbami na drugih področjih namreč tudi stanejo in so morda (to je treba preveriti) manj učinkovita.
---------

Zgornje je nekoliko utopično. Mestna občina v ČS Sostro vsem (kljub evropskim sredstvom za projekt) vsem niti vodovoda ne zagotovi, kaj še kanalizacijo, plin in vročevod.
Vzrok je prevelika razpršenost (kolikšna poseljenost je še "v redu" ni čisto jasno). Prvo pa že velja za območje cele mestne občine, čeprav je krivično za nas, ki nismo deležni praktično ničesar od infrastrukture, še javne razsvetljave nimamo.

glede 3. zamenjavo na kaj? UNP? spet, ljubljana, ČS Sostro. ni vročevoda, ni plinovoda, je pa hoste ...

--------Če izgradnja plinovoda zaradi prenizke gostote odjema nikakor ni upravičena, potem so vsekakor lahko aktualne toplotne črpalke.
---------.

pogoj bi bil, da imajo/mo vsaj vsi centralno. pa pri nas vsaka veja, ki pade na daljnovod srednje napetosti povzroči izpad, ali pa tudi če v JUBu kaj šraufajo, mi nimamo štroma. med žledom smo bili 14 dni brez 3 faznega toka (4 dni absolutno brez, 10 dni samo 1 faza). hvala bogu, da imamo vsi vsaj neke gašprčke, šporhete na drva, kmečke peči in tako. izpadi toka v dolžini več kot 24 ur niso redkost, sploh med sneženjem.

glede 1. očitno kurjenje v mestnih naseljih ni tako redek pojav, če v mestu ljubljani zjebe zrak (ali pa je morda le krivec bolj promet?) nizke dohodke imamo tudi meščani ki še hodimo na delo. sem opisal prej, iz bežigrada v hribe nad ljubljano sem se preselil pred 10 leti. prej sem na dunajski, sredi mesta kuril premog. in vsi moji sosedje tudi. in njihovi tudi. plinovoda in vročevoda še sedaj nimajo. bolj premožni so prešaltali na pelete, to je edini napredek.

---------Te lahko vprašam, kje ob Dunajski - podatek, da ni plinovoda, se mi namreč zdi skoraj neverjeten (razen če je v ozadju kakšna posebna zgodba). Ko sem bil pred ca. 15 leti še v plinskem gospodarstvu (sicer ne v lokalni distribuciji), je veljalo, da je trg praktično že zasičen.
---------

med petrolovo črpalko ob stadionu in bivšo pizzerijo vija-vaja. skoraj cel kare med dunajsko in vojkovo nima ne plina ne vročevoda.

glede 2. nadebuden, od moči in zagona pokajoči cvet naroda žal ždi na sociali, ker nima službe. osebna izkušnja, z dvemi cvetovi ... k revnim upokojencem zlahka prišteješ še vse prekerce, brezposelne in "študente". v podjetju kjer zdaj delam, ima veliko delavcev za redno delo tako nizke dohodke, da poleg plače prejemajo še socialno pomoč. vsi so iz ljubljane. ti itak nimajo možnosti za uporabo katerih od "vzgojnih, čistejših, itd" ukrepov, pa jih lahko še tako subvencioniraš. v kategorijo revežev, ki si nekih investicij ne morejo privoščiti kamot šteješ več kot tretjino slovenskih gospodinjstev. z 200 do 300 evrov (ali pa 550, kar je še vedno beda) mesečnega dohodka pač kuriš vse kar gori da bo toplo. premogov prah zavit v papirnato vrečko, vse smeti, suh in moker les ... tudi sredi mesta..

---------Poglej, rad verjamem, da je težko. Vendar pa sem po drugi strani sam od sedaj skoraj 20 let delovne dobe 17 let preživel v relativno malem zasebnem podjetju, ki sem ga sam ustvaril iz nič. In ja, gre nam dobro (da ne bo slučajno kakšne pomote: s slovenskimi javnimi institucijami ne poslujemo praktično nič, v Sloveniji nasploh pa tudi relativno malo). Ampak res je tudi, da me včasih kdo čudno pogleda, ko povem, da je moj delovni dan ne tako poredkoma dolg 18 delovnih ur, teden pa 80. In to je moj credo, da si upam reči, da jamranja ne maram. Ker se mi zdi, da ga je v Sloveniji biiiiistveno preveč.

In ja, vedi, da samo od sebe nikoli ne (za)laufa naprej - vedno je treba za uspeh "kri - ali pa vsaj švic - scat" (in tako je po mojem trdnem prepričanju tudi prav). Resnično teklo pa bo takrat, ko bomo nehali hoditi v službo in se začeli samouresničevati z delom. In takrat, ko bomo vsak evro - tudi, ali celo zlasti, tistega, zbranega z davki - trikrat obrnili v roki, preden ga bomo porabili. In ko bomo začeli kot državljani in davkoplačevalci spraševati, kako je bil točno porabljen. In tehtati, ali neka poraba dejansko prinaša učinek, ki resnično upravičuje znoj, ki je bil prelit, da je bil tisti evro ustvarjen.
--------------.

glej, delovni teden dolg 80 ur in delovni dan dolg 18 ur so ekstremi. to ni več življenje, ampak suženjstvo. če bi moral sam toliko delat, samo zato da preživim in da mi je toplo, se raje obesim. čestitam ti za uspešno podjetnost, a tak lajf je zame zapravljen, žal. družine ob takem delu ne rabiš (pravzaprav je niti ne moreš imet), doma ne moreš imet nit papagaja, ker bo crknil od osamljenosti. pravzaprav niti doma ne rabiš, pri 18 urah dnevno na delu, se za 6 ur dnevno res ne splača kupovat hiše. to ni nobeno samopotrjevanje v delu.

[mdule]

Ja vidiš, pa sva prišla do ugotovitve, kje natanko se najini življenjski nazori ločujejo. Za ene je 18 ur dela užitek, za druge pa tlaka.

(Pa da ne bo kdo mislil, da sem mazohist: seveda taki delovni dnevi niso vsak dan in z razvojem podjetja je potreba po njih vedno manjša; mimogrede: pri otrocih je situacija zelo podobna).

Aja, še pripomba glede suženjstva: suženjstvo je opredeljeno v prvi vrsto z odsotnostjo svobodne volje, ne količino dela.

Dušan

[Hanzi]

Aleks: vidim da tudi na drugi strani hriba nimate veliko boljse elektrike kot mi. No mi smo imeli pred dvemi, tremi leti precej (preko 10 letno) kratkih izpadov (od nekaj ur do enega dne). Žled pa smo v primerjavi z drugimi dobro prenesli. Kljub vsemu sem si privoscil inverter ki bi v primeru zledoloma tudi kaksno skrinjo pognal (zunaj pa avto na dvoriscu laufal) .

Sežiganje odpadkov
Sovrazim to početje in ga ne izvajam. Imate sivo kanto (dvomim da jo nafilate) ali pa celo rjavo kanto za biološke odpadke in mecite tja noter kar smatrate da ni dobro za kompost. Vsaj dokler mi bodo smeti obracunavali po osebah, (in bo 7 oseb imelo enako kanto kot 2 osebi) bom jaz brez sramu vse take zadeve zmetal v sivo kanto. Za skoraj 50 evrov mesecno mi pa ze lahko tiste dve sivi kanti odpeljejo. 2 kanti embalaze pa itak prodajo.

[bk9105]

@mdule: zakaj pa stremiš k temu, da imaš vedno poredkeje 18-urne delovnike, če so ti pa v užitek?

[aleks]

Ja vidiš, pa sva prišla do ugotovitve, kje natanko se najini življenjski nazori ločujejo. Za ene je 18 ur dela užitek, za druge pa tlaka.

(Pa da ne bo kdo mislil, da sem mazohist: seveda taki delovni dnevi niso vsak dan in z razvojem podjetja je potreba po njih vedno manjša; mimogrede: pri otrocih je situacija zelo podobna).

Aja, še pripomba glede suženjstva: suženjstvo je opredeljeno v prvi vrsto z odsotnostjo svobodne volje, ne količino dela.

Dušan

se strinjam. a delež "tastarih", od katerih sedaj nekateri zelo težko živijo, so tudi dosti delali. vseh naših "standardnih servisov" si niti ne morejo privoščiti, no eni so morda še tudi zelo po starih šegah nastrojeni in pač kurijo vrtne ostanke. moje mnenje je, da jih boš težko prevzgojil, kljub mavričnim kantam, ki so jim jih napeljali pred domove.

kar se dela tiče, pač vsakomur svoje. če si lastnik kapitala gledaš na to drugače, kot če imaš za ponudit svoj čas in delo. jaz sem v glavnem (malo smo zašli, a dokončam misel) zato, da svoje delo opravimo kakovostno, da smo sami zadovoljni, da so zadovoljne naše stranke in navsezadnje morajo biti zadovoljni tudi lastniki ustanov/podjetij/itd., kjer delamo. a to ne pomeni da vse svetle ure dneva namenimo službam, človeka vendarle ne opredeljuje samo njegovo delo. saj ne rečem, včasih tudi pri nas v službi potegnemo kako ekstra soboto, pridemo delat čez praznik, ali če ne gre drugače, delamo pozne ure. a večina tega ne pretvori v denar (saj se tudi ne izplača če slučajno padeš v višji dohodninski razred) temveč proste ure vzamemo.

[aleks]

Aleks: vidim da tudi na drugi strani hriba nimate veliko boljse elektrike kot mi. No mi smo imeli pred dvemi, tremi leti precej (preko 10 letno) kratkih izpadov (od nekaj ur do enega dne). Žled pa smo v primerjavi z drugimi dobro prenesli. Kljub vsemu sem si privoscil inverter ki bi v primeru zledoloma tudi kaksno skrinjo pognal (zunaj pa avto na dvoriscu laufal) .

mali inverter za skrinjo in hladilnik sem si tudi jaz omislil. samo, za pogon kake večje zadeve, recimo toplotne črpalke, rabimo že čisto drugo zver. med žledom: 100 kilovatni agregat je počepnil že prvi večer ko so ga končno privlekli. je pa res, da so vsi pognali kar imajo, molzne stroje, ventilatorje od hlevov, poleg vseh gospodinjskih zadev. drugi dan so električarji vas salomonsko razdelili na 3 dele, vsak del je dobil 1 fazo, in to je bilo to. trifazni potrošniki niso delovali, meni niti cela napeljava v hiši ne. sem moral prčkat s podaljški. sam sicer nisem pristaš toplotnih črpalk, sploh če si manj premožen. iz predsodka, da imajo vgrajenih veliko gibajočih delov ki se obrabijo ali pokvarijo, pa cela množica plinskih tesnil ki lahko odpovedo in vse privede do razmeroma dragih popravil. pri kotlih kvečjemu kaka črpalka krepne. morda elektronika, ventilatorji so zelo zdržljivi, pa jih lahko enostavno sam menjaš in celo na prostem trgu kupiš za češke in slovaške kotle. pri gašprčkih, šporhetih in kar je še takih kurišč pa kvečjemu par ciglov šamota in ognjevarna malta vsakih 10 let.

[Energetik81]

Ta drugačna zver se dobi lahko tudi precej ugodno, vsaj za inverter TČ tam do 8kW. Moja recimo potegne tam do 2,6kW pod najhujšo obremenitvijo, soft start je pa itak defolt zaradi inverterja. Jaz grem skoraj stavit, da bi večino časa ob izpadih lahko preživel (izklop el. grelcev) na 2,8kW enofaznem agregatu, ki pa se ga dobi že tam od 500€.

[kadotr]

Bi še ponovno pripomnil, da je sedaj pravi čas prilagoditi hišni priključek za priklop agregata, ne glede na to, ali ga bomo kupili ali ne.

[Taav]

@kadotr:

Minevajo leta, počasi bo šel tudi žled v pozabo...

[kurili]

Hudo ste se razpisali o tej temi. Prav verjetno je da bo Slovenija slej ko prej v svoj pravni red prevedla Evropsko direktivo glede malih kurilnih naprav in varstva okolja. V Nemčiji že kar nekaj časa velja da se ne sme več vgrajevati navadnih kotlov temveč uplinjevalne, koliko ti spuščajo trdih delcev ne vem. Upamo lahko samo da se bo birokracija malo potrudila in vse skupaj pravilno in po pameti uredila in dala dovolj dolgo prehodno obdobje. Pri zahtevah po hitri zamenjavi običajno gredo cene kotlov in inštalaterjev v nebo

[jani65]

Ja, ti kotli so vsi uplinjevalni :lol: in se veselo prodajajo v veliki Nemčiji.
<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.gemashop.de/Heizung/Holzvergaserkessel/">https://www.gemashop.de/Heizung/Holzvergaserkessel/</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ebay.de/sch/i.html?_nkw=heizkessel+defro&LH_ItemCondition=1000&clk_rvr_id=1013753225756&adpos=1t1&treatment_id=7&crlp=93913019299_907&MT_ID=42&device=c&rlsatarget=kwd-40517759299&keyword=heizkessel+defro&geo_id=33421&poi=2276&crdt=0&ul_noapp=true">http://www.ebay.de/sch/i.html?_nkw=heiz ... noapp=true</a><!-- m -->

[Hanzi]

Kater kotel na gemashopu ni uplinjevalni?
Na ebayu pa kaksen defra mogoce res ni.

[BLABLABLA]

Vidim,da je trik v moči. 3,9 kW in piše, da ni zavezan meritvi.