mdule Napisal:Dokler bomo metali vse v en kotel, bo iz njega vedno prišla neužitna čorba (beri: jamranje nima ma prav nobenega smisla - vsaj tu je imel predsednik vlade prav). Morda bi bilo smiselno osredotočiti se na posamezen problem. In poiskati rešitev. Ne jamrati po dolgem in počez.
Da imamo težave z onesnaženostjo zraka, vsaj v nekaterih mestnih naseljih, ni dvoma. Torej problem je pravilno opredeljen. Zdaj je treba določiti cilj: do kdaj bomo dosegli tako in tako stanje tam in tam. Nato sledi določitev poti do tega cilja. In preverjanje, katera pot je primerna in sprejemljiva. Trajnostna, okoljsko, socialno in gospodarsko.
Jamranja in iskanja izgovorov imam poln k....
Dušan
Ja ampak problem je širši - in sicer, da službe in nivoji oblasti (država/občine) nimajo skupnega papirja o usmeritvi in rešitvah izzivov. Ta konkretna situacija s tem predlogom v tej temi ni nič novega - pri drugih zadevah že večkrat videna.
In tako pride do tega, da se na eni strani ljudi spodbuja s podarjenim denarjem, da si nabavljajo peči na biomaso (domače, samooskrba ja, p*zda, spodbujajte raje lesarstvo z višjo dodano vrednostjo kot pa za kurjavo!) po drugi strani pa "opredeljujejo" problem, da imamo v mestih previsok nivo trdih delcev. In njihova rešitev- itak, to imama oblast tu zgleda že v krvi - je vsakič neke oblike represija: nadzori, zapovedi, stroški.
Normalen način v tej situaciji bi bil, da se uskladi strategija do cilja, se ukine spodbude, ki peljejo do problema, se spodbude kanalizira v prakse, ki bodo kratko, srednje in dolgoročno pripeljale do cilja.
S tem da ta način daje rezultate predvsem na dolgi rok, na kratki le v manjši meri (kratki rok: npr. subvencije iz biomase v zastonj parkiranje na P&R ipd.). Ker se hitre spremembe lastnega zajeba da uresničiti samo z železno roko, tega pa po moje nočemo in je srednjeročno bolj sprejemljiv onesnažen zrak kot pa represija - upam -da smo tu vsi na isti strani (če pa ne nam pa bog pmagej in si zaslužimo totalitarca).