PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Obtočne črpalke za ogrevanje

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
še ena COPstč=COPtč/(1+poraba stč)

ne vem kam so šle enote:-)
yan1234 Napisal:Tudi v primeru STČ je ogrevalna TČ razbremenjena.
Ogrevalna TČ ne greje san.vode na 50C, ampak samo na 35C.
Dvig temper. naredi sanit.TČ.
Ogrevalna TČ (OTČ) je s STČ res razbremenjena, da ne rabi delat v visokem T režimu -na talnem.
Ni pa OTČ razbremenjena količinsko po energiji, saj mora sproti nadoknadit tudi hladilni učinek STČ.
Zato je učinek dodatne STČ v smislu nižje T ogrev.vode še posebej na radiatorjih majhen, saj mora OTČ zaradi hladilnega učinka STČ ogrevati objekt v višjem T režimu
-podobno, kot mora tudi samostojna OTČ zaradi prekinitev ogrevanja objekta, med ogrevanji TSV.

Primerjava OTČ+STČ z visoktemperaturno DHT TČ je sicer umestna,
vendar DHT v notr.enoti dvigne T medija iz npr 30 na 50 (dt=20k),
STČ pa v ogrev.sezoni iz npr 10°C (in ne iz 30 ali 35) na 50°C (dT=40) -kar prinaša slabši COP2.
Pri pravi visokotemperaturni OTČ je torej nabava STČ še bolj brez veze.

Domnevam, da je skupni SCOP OTČ+STČ znotraj ogrev.sezone lahko celo nižji, kot bi bil s samo z OTČ.
Povsem drugače pa je poleti.
Migaj Napisal:Ni pa OTČ razbremenjena količinsko po energiji, saj mora sproti nadoknadit tudi hladilni učinek STČ..
Energijsko gledani je res, vendar je cop stč bistveni boljši zaradi večje temperature vstopnega zraka.


Sent from Xtouch using Tapatalk
Migaj Napisal:mora OTČ zaradi hladilnega učinka STČ ogrevati objekt v višjem T režimu
-podobno, kot mora tudi samostojna OTČ zaradi prekinitev ogrevanja objekta, med ogrevanji TSV.
To nikakor nevdrži. OTČ mora delat kvečjemu na višji miči in ne temperaturi. V prostoru kjer je STČ moraš imeti grelno telo (npr radiator) in nobenega hladilnega učinka ni.

Sent from Xtouch using Tapatalk
Migaj Napisal:OTČ je torej nabava STČ še bolj brez veze.

Domnevam, da je skupni SCOP OTČ+STČ znotraj ogrev.sezone lahko celo nižji, kot bi bil s samo z OTČ.
Povsem drugače pa je poleti.

Neglede na ti kaj sem zgoraj pisal, se s tem vseeni strinjam.

Sent from Xtouch using Tapatalk
Račun pokaže popolnoma drugače :oops: :!:


Priložene datoteke
.jpg   TČ + STČ.jpg (Velikost: 65,82 KB / Prenosi: 941)
malo sem zabluzil:-)
Poraba STČ je šteta enkrat :!:


Priložene datoteke
.jpg   dht.jpg (Velikost: 19,94 KB / Prenosi: 902)
Izvleček polemike je, da je vgradnja STČ ob OTČ je samo prodajalski nateg. Sam se s tem vedno strinjam, če ni potrebno nekega prostora hladit in s to odpadno energijo ogret vodo.
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
Če že imaš oboje in uporabljaš, je najbolje da dovodni zrak za stč napelješ kar preko radiatorja ali konvektorja. Nekje sem zasledil, da je omejitev 35C za vstopni zrak.
Migaj Napisal:Poraba STČ je šteta enkrat :!:

Te tabele tudi ne dajo pravega rezultata. Saj če daš na primer stč 1kW, dobiš drugačen rezultat kot pri 0,5kW. V praksi pa je šibkejša stč delovala 2 uri, močnejša pa 1 uro, kar je energijsko enako.
Upošteva se moč, ne pa energije.


Tako delajo ta veliki fantje:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.sfu.ca/~mbahrami/ENSC%20461/Notes/Refrigeration%20Cycle.pdf">http://www.sfu.ca/~mbahrami/ENSC%20461/ ... 0Cycle.pdf</a><!-- m -->
yan1234 Napisal:Ravno zato se mi zdi, da nekaj ne štima z enačbo. :-)

Ker ne moremo več upoštaevati copa sanitarne tč, ampak samo energijo za dvig temperature.

Recimo da imamo idealni sistem. izolirano hišo in dve tč brez izgub. te se lahko naknadno doda, ponavadi 20%.


Predpostavimo, da nam toplotna črpalka z električno močjo 1kW črpa v prostor 3kW toplote. Cop=Q/W, sledi cop=3.
V prostoru imamo sanitarno tč, ki točno te 3kW topolotne energije prenaša na vodo z 1Kw kompresorjem.

Po moji logiki je enačba takšna. Cop za pripravo tople=Qstč/Wtč+Wstč sledi COP=3/1+1 3/2=1,5.

Ali znaš to izraziti z copi v enačbi?
Yan, COP je količnik med pridobljeno toploto v prostor in porabljeno el.energijo.
Če tč porabi 1kW el.energije in prečrpa 3kW toplote, gre v prostor 4kW toplote. COP = 4/1 = 1

Sent from Xtouch using Tapatalk
ECP Napisal:Ker ne vidim smisla, da mi segreva 800L vode in ker proizvajalec predlaga drugačno shemo.

Bolj kot to me zanima, kakšen pretok sploh mora biti v talnem gretju, ter kakšen padec tlaka predstavlja 100m zanka cevi 16x2mm?

V dilemi sem, ali bo Pico Stratos 25 1/6 uspel premagati ta upor, ali bo potrebno vzeti Stratos 1/8 oziroma celo 1/10.

Kakšno vlogo ima tukaj tlačna višina? Če se ne motim, je ta pomembna pri odprtih sistemih, ne vem pa, kako se upošteva pri zaprtih?
Iz cenika od Kronoterma je videt da Wilo YONOS PICO 25/1-6 stane 145 brez DDV ob pretoku 2m3/h, tlak 0,3 bara, poraba 4-40w.
STRATOS 25/1-6 pa - 2 m3/h/ 0,5 bara, poraba 9-85w. Cena 474 eurov.
Zakaj takšna razlika v ceni ob praktično enakem pretoku in dejstvu,da je PICO bolj varčen.
Morda pa tista razlika v tlakih ni tako zanemarljiva, kot je videti na prvi pogled.

P.s.
Izbira bo odvisna od hidravličnega upora tvojega sistema.

Sent from Xtouch using Tapatalk
Mislim, da zaradi tega, ker ima možnost nadgradnje toplotne črpalke za komunikacijo, močnejša je itd..
1 ... 7 8 9 10 11 Pojdi na stran 
Iskanje po temi