PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Obtočne črpalke za ogrevanje

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#91
Merlin1 Napisal:OČ vgrajena v TČ ima premajhen pretok za 180m2 Odvisno od modela so pretoki med 1 in 1,8m3 . Pico črpalka ima max pretok cca 2m3 brez upora.

Za 180m2 talnega je teoretično še možno z eno črpalko Pico v praksi pa bodo verjetno težave. Osebno bi ločil regulacijo po etažah. To je vedno boljša rešitev.
npr. zvezno regulirana vgrajena (sicer draga) OČ v
- Daikin HT 11 po tov.podatkih med 10 in 32 l/min oz do 1,9m3/h pretoka
- Daikin HT 14 do 40 l/min oz do 2,4 m3/h pretoka
- Daikin HT 16 do 46 l/min oz do 2,8 m3/h pretoka,

podobne razlike so najbrž pri FWS.
Vgrajena OČ -kot edina OČ je optimalna rešitev, kjer seveda tako gre,
kar pa mora oceniti človek z izkušnjami -jaz to gotovo nisem.
#92
V bistvu imajo vse 3 enak pretok, ker gre za isto črpalko. Jasno je da pretok mora naraščat z močjo, vendar v primeru TČ na žalost omejeno z uporabno max črpalno višino. Zato je pri vseh TČ pri enaki moči pretok praktično enak. (dT 5C)

Ne, ena črpalka v primeru večje ogrevalne površine je vedno slabost in ne prednost.

Iz napisanega pa nisem razumel kako je hidravlično povezano?
#93
Seveda,
dT(K) * pretok(l/h) * konstanta(1,163) določajo ogrevalno moč(Wat) TČ.
#94
ECP ne vem kaj misliš imet? Predvidevam, da bo zrak voda in kakšen kotel na trda kuriva? Primarni vir bo verjetno TČ? Jasno, da boš TČ vezal na zalogovnik enako kot kotel. TČ ti bo napajala zalogovnik po vremenski krivulji, ko bo kotel pričel polnit zalogovnik na višjo temperaturo se bo TČ izklopila, njeno krmilje bo pa pričelo pripirat mešalni ventil iz zalogovnika, temperatura dvižnega voda bo tako popolnoma enaka kot bi delovala TČ. Enako bo v obratni smeri ko se bo zalogovnik izpraznil, bo TČ startala in do konca odprla mešalni ventil.
Tako enostavno je to!
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#95
Bom probal na kratko opisati shemo delovanja. toplovodni kamin je vezan direktno na zalogovnik (zgoraj topla, spodaj hladna). Od tu naprej gre vrh zalogovnika in povratek iz ogrevalnega kroga na 3-potni mešalni ventil. takoj za ventilom je vezan vrh zalogovnika s tipalom, ki odpira oz. zapira dotok tople vode. To se veže na dovod hladne vode v notranjo enoto TČ (vse skupaj krmili solarni modul).

Notranja enota TČ regulira temp. dovoda v talno (direktno na OČ - zalogovnik je izključno za dodatni vir). Za ogrevanje bojlerja je vgrajen preklopni ventil. Če pride do viška temperature je narejen bypass vroča-mrzla v ogrevalnem krogu in vodo hladijo: spodnji del zalogovnika, povratek iz kroga in spodnji del bojlerja.

Sliši se precej zakomblicirano, ampak v končni fazi vse krmili TČ in solarni modul. Kolikor sem uspel izvedeti od znanca, naj bi tak sistem odlično deloval.
#96
Ni mi jasno zakaj bi ne vezal TČ na zalogovnik? Če gre za zrak voda, ti bo še posebej hvaležna. Ljudje kupujejo zalogovnike, da izboljšajo delovanje TČ, ti pa iščeš način kako zalogovnik obiti Confusedhock:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#97
Merlin1 Napisal:Tako se ne dela! Z problemom se ukvarjaš na napačni strani. Tako kot si si zamislil, je vseeno kaj vzameš ker zeelo verjetno ne bo delovalo.

Hidravlika mora bit ustrezno in pravilno rešena. Če se tukaj ne upošteva pravil, potem ti najboljša črpalka ne reši nič.
Pa ne vem zakaj je potem nek nebodigatreba Sonnenkraft za te primere predvidel RAS20? Zato, da je.. stranke? Ko bom naslednjič pri njih, jih bom napotil v Maribor k tebi in na celjsko k sassapotu, da jih malo razsvetlita, ker so največji bedaki, da se spomnijo kaj takega. <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.sonnenkraft.hu/magan-hazak/a-megoldasok/futesi-modulok/~/media/Files/Products/Modules/RAS20/GB_RAS20_120208.ashx">http://www.sonnenkraft.hu/magan-hazak/a ... 20208.ashx</a><!-- m -->
Veže se ga po vezalni shemi, kot je narisana in to v povezavi s kondenzacijskimi kotli ali pa TČ.
In "zelo verjetno" bo to najbolje delovalo, kar je razvidno s študij strokovnjakov preprosto dobljenih na netu in priznanj, ki so jih za ta modul dobili.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.pressebox.de/pressemitteilung/sonnenkraft-deutschland-gmbh/Mit-effizienter-Kombination-Kosten-und-Energie-sparen/boxid/490526">http://www.pressebox.de/pressemitteilun ... xid/490526</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.firmenpresse.de/pdf-pressinfo592164.pdf">http://www.firmenpresse.de/pdf-pressinfo592164.pdf</a><!-- m -->
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
#98
Nihče ne oporeka, da je ta sonnenkraftov izdelek slab. Mene samo zanima zakaj hoče ECP speljati TČ mimo zalogovnika. Če gre za TČ zrak voda in bo zalogovnik v vsakem primeru imel, je neumno razmišljat, da bi je ne vezal na zalogovnik.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#99
Ker ne vidim smisla, da mi segreva 800L vode in ker proizvajalec predlaga drugačno shemo.

Bolj kot to me zanima, kakšen pretok sploh mora biti v talnem gretju, ter kakšen padec tlaka predstavlja 100m zanka cevi 16x2mm?

V dilemi sem, ali bo Pico Stratos 25 1/6 uspel premagati ta upor, ali bo potrebno vzeti Stratos 1/8 oziroma celo 1/10.

Kakšno vlogo ima tukaj tlačna višina? Če se ne motim, je ta pomembna pri odprtih sistemih, ne vem pa, kako se upošteva pri zaprtih?
Če te motijo zvoki delovanja OČ potem vzemi za vsak razdelilec svojo črpalko 1 - 6, drugače bo pa 1 - 8 dovolj za 180m2.
V zalogovniku imaš enako temperaturo kot v talnem, kar pomeni skoraj ničelne izgube oz. če je zalogovnik v hiši, še teh izgub ni. izgube preko plašča bodo nekoliko opaznejše ko boš kuril kamin in s tem ogreval zalogovnik na visoke temperature.
Pri obratovanju TČ bo (odvisno katero ali kaj boš imel) lahko njena OČ do potankosti sledila dT med dvižnim in povratnim vodom, kar pri direktnem priklopu preko 100m2 talnega skoraj nobena. Imel boš še nekaj zaloge energije v teh 800L vode, kar bo pomenilo nekoliko manj vklopov in izklopov v vmesnih obdobjih, če k temu dodamo še popolno hidravlično razbremenitev, ki jo takšen zalogovnik nudi... Ko potegneš črto prideš do ugotovitve, da ti zalogovnik nudi več komforta, (brez vsakega nihanja temperatur) nižjo porabo, nobenih motečih zvokov po instalaciji in daljšo življensko dobo celotnega sistema
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Super, hvala za konkreten odgovor. Katero obtočno črpalko bi pa priporočal v velikosti 1-8?

Alpha 2 25-80 ali Stratos 1-8? Mogoče kaj tretjega?

Stratos se mi zdi kar drag... obstaja sicer še Yonos 1-8, vendar ne vem v čem je bistvena razlika za faktor 2 pri ceni?
Če za zalogovnik v hiši trdimo, da nima izgub, ker vse ostane v hiši,
potem tudi za STČ v hiši lahko rečemo, da je njen efekt v ogrevalni sezoni enak, kot če bi TSV ogrevali direktno z elektriko ('COP=1'), ker vso energijo, razen tiste iz vtičnice, vzame iz hiše.
Kaj misliš koliko izgub ima 1000L zalogovnik ogret na 28°C, kar je neka povprečna temperatura talnega v novogradnjah Idea
STČ navadno uporabljamo izven ogrevalne sezone, tako da...

ECP... katero od črpalk boš izbral je praktično vseeno, vse bodo enako dobro opravljale svoje poslanstvo. Stratos ima nekaj več bombončkov in števec porabljene energije. Če to odtehta kar nekaj višjo ceno moraš pa sam presodit
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Nad 50 kWh (padec T za -1,3°C) na mesec, do npr 100 kWh (padec T za -2,5°C na 24 ur) na mesec.

Vprašanje je, kje se jo (STČ) samo za uporabo izven ogrevalne sezone splača nabavljat :oops:
Migaj Napisal:Če za zalogovnik v hiši trdimo, da nima izgub, ker vse ostane v hiši,
potem tudi za STČ v hiši lahko rečemo, da je njen efekt v ogrevalni sezoni enak, kot če bi TSV ogrevali direktno z elektriko ('COP=1'), ker vso energijo, razen tiste iz vtičnice, vzame iz hiše.

STČ v kleti je enako dvokompresorska TČ. COP pa je energija sanitarne vode, ulomljeno s seštevkom porabe kompresorjev.
1 ... 5 6 7 8 9 ... 11 Pojdi na stran 
Iskanje po temi