[Žerjavar]

je bilo dokupljenih nekaj metrov, ki so bili odmerjeni, izrisani in zakoličeni, mejniki postavljeni (ki pa so ''izhlapeli'' .....
ne gre za mejo, ki je zdaj na novo urejena... gre se bolj zato, kje so tisti manjkajoči metri in na koga se obrnit za pojasnilo....

Ali ti manjka kvadratura na dokupljeni parceli ali na vsoti tvojih parcel?
Ali smatraš, da je sedaj označena meja na istem mestu, kot ob dokupu?

[Hanzi]

Sem pred kratkim urejal meje svoje prve parcele. V odlocbi piše da je parcela sedaj "urejena". Jaz sem pa dobil nekaj % parcele. Je pa res da smo meje "premikali. So pa pred leti cesto vrisali tam kjer je ni bilo nikdar. In so sedaj spet želeli nekaj podobnega mutit. Pa sem rekel da naj jo vrisejo tam kjer je. In oni meni nazaj, da se to ne da, ker potem to je morej spraviti pod" izravnavo". Kaj me briga kam boste vi to spravili. Cesto vrisite 5m od hise in ne 7.

[MIRELA.P.P.]

je bilo dokupljenih nekaj metrov, ki so bili odmerjeni, izrisani in zakoličeni, mejniki postavljeni (ki pa so ''izhlapeli'' .....
ne gre za mejo, ki je zdaj na novo urejena... gre se bolj zato, kje so tisti manjkajoči metri in na koga se obrnit za pojasnilo....

Ali ti manjka kvadratura na dokupljeni parceli ali na vsoti tvojih parcel?
Ali smatraš, da je sedaj označena meja na istem mestu, kot ob dokupu?

Meje so zdaj postavljene tako kot so bile l.69 z izravnavo - mejniki so ponovno postavljeni in se z njimi strinjamo...tako načeloma naj bi bilo odstopanja glede na celo površino parcele za nekaj m2.
Glede na to da čakamo še odločbo geodetske, mi pa še vedno ni jasno, kako so lahko pred 1 letom trdili da je parcela občutno manjša (27m2) in je bilo kljub dokupom l.69 izmerjenih manj metrov kot bi jih moralo biti, zdaj po ponovni izmeri in izravnavi meje pa lahko fali na skupno površino za okoli 5-8m2 (govorim za mejo ki meji na občinsko cesto)?

[izotop]

tako načeloma naj bi bilo odstopanja glede na celo površino parcele za nekaj m2.

pri tako urjeni meji je načeloma odstopanje minimalno in prej v cm2 kot v m2 pri eni "normalni" parceli za hišo.
kaj pa vi to s temi zadevami čarate, pa ne vem. če je bil geodetski elaborat z vrisanimi mejami, ki je uradno zakoličena in popisana, vpisan v kataster, je to to. ne vem, od kje te vaše razlike..

p.s.
če čakate odločbo geodetske, je to potem to. ko bo narejen vpis, bo zadeva (kvadarature ipd) skladna s tem, kar ste zmerili in zakoličili na terenu.

[Taav]

Ok, samo preblisk: Če me spomin ne vara, občine počasi urejajo odmere kategoriziranih občinskih cest - podobno kot DRSC... Mogoče je hec manjkajočih kvadratov v " geodetsko urejeni" občinski cesti - predvidevam, da je bila 50 let nazaj širina manjša kot danes.

Dodatno govoriš o izravnavi meje. Če ste izvedli izravnavo, ponavadi kvadratura pred in po izravnavi ni enaka.

Kvadrat na kvadrat - pa prideš na 27 m2.

[petea]

Meje so zdaj postavljene tako kot so bile l.69 z izravnavo - mejniki so ponovno postavljeni in se z njimi strinjamo...tako načeloma naj bi bilo odstopanja glede na celo površino parcele za nekaj m2.
Glede na to da čakamo še odločbo geodetske, mi pa še vedno ni jasno, kako so lahko pred 1 letom trdili da je parcela občutno manjša (27m2) in je bilo kljub dokupom l.69 izmerjenih manj metrov kot bi jih moralo biti, zdaj po ponovni izmeri in izravnavi meje pa lahko fali na skupno površino za okoli 5-8m2 (govorim za mejo ki meji na občinsko cesto)?

Slovenska geodezija je en velik mišmaš.

Grem razlagati po vrsti, če še kaj ne bo jasno, vprašaj:
- l. 1969 ni bilo postopka izravnave meje - takrat so se meje samo (bolj ali manj točno) urejale in spreminjale po potrebah in željah strank;
postopek izravnave meje, s točno določenimi pravili in posledičnimi ustreznimi spremembami površin vključenih parcel obstaja pribl. 15 let.

- razlike med dejanskimi in uradnimi površinami parcel so prej pravilo kot izjema, in to tudi ranga nekaj 10 m2; seveda pa so med določenimi območji rahlo velike razlike - bolj, kot je območje ruralno, hribovito, redko poseljeno ..., večje so praviloma napake in odstopanja. Odstopanja so lahko v izjemnih primerih tudi nekaj 100 m2. Seveda pa je potrebno v takšnih primerih s strani geodeta potrebno dokazovanje, da je prišlo do razlik zaradi slabih geodetskih podatkov, ne pa morebitna prilastitev oz. priposestvovanje s strani mejašev.

- razlik v površini ne smejo imeti parcele, ki imajo status urejene parcele, t.j. parcele, ki imajo vse mejne linije s statusom urejene meje - takšno urejanje je bilo prav tako vpeljano z istim zakonom kot prej omenjena izravnava meje: torej, če so bile parceli urejene vse meje v zadnjem desetletju in pol, se bo uradni podatek o površini ujemal z dejanskim, drugače pa bo praviloma različen.

- Komu se pritožiti za razliko? Nikomur. Gre za sistemsko napako, ki se do uveljavitve računalniške obdelave podatkov (skoraj) ni dalo izločiti.
Zakaj je prihajalo do teh odstopanj? Ob vzpostavitvi zemljiškega katastra v 19. stoletju so načrte risali grafično na papir, površino pa so potem določali s preštevanjem kvadratkov in delov kvadratkov na mreži (ala milimetrski papir). Te 'preštete' površine pa so se potem morale ohranjati tudi v kasnejših meritvah.
Če se je parcela delila na dve novi, so novi površini določili tako, da so upoštevali podatke izmere, temu pa dodali/odvzeli ustrezen delež popravka površine tako, da je bil seštevek površin novih površin enak prvotnemu. Napak in nelogičnosti je bilo tako skozi vedno daljše obdobje vedno več. In to določilo ohranjanja vstopnih in izstopnih površin obravnavanih parcel v posameznem postopku se še vedno mora uporabljati.
Geodet in geodetska uprava, v skladu z zakonodajo, sama praviloma ne moreta spremeniti površine parcele, četudi zaznata odstopanje, razen, če gre za urejeno parcelo (torej da so bile vse meje urejene v zadnjih letih oz. da so starejše mejne linije s strani geodeta ocenjene kot dovolj natančne, da ustrezajo današnjim merskim standardom) ali če lastnik parcele zahteva, da se ob izmeri dela mej njegove parcele uradna površina njegove parcele spremeni v ustreznejšo, grafično površino.
Pojasnilo: grafična površina je tista, ki jo izračunamo iz linij, ki so vrisane v zemljiški kataster. Te linije so bile vnešene najprej s skeniranjem in prilagajanjem izrisov načrtov na listih. Tako da to stanje pogosto (spet) odstopa od dejanskega stanja v naravi, kot tudi od izmerjenih linij pri terenskih meritev.
Pravzaprav se tako praviloma zgodi, da ima lahko parcela 3 različne površine: uradno, dejansko in grafično.

Pri samem upoštevanju geodetskih podatkov prihaja do razhajanj tudi zaradi različnega principa uporabe podatkov: geodetu je najpomembnejši podatek razmerje (koti, razdalje) med posameznimi mejnimi točkami in je zavezan z ustrezno natančnostjo določiti lego posamezne mejne točke, površina parcele pa potem 'sama pade ven' kot izračunan končni podatek, lastniku parcele (in npr. davčni s stališča obdavčitve ...) pa je praviloma najpomembnejši ravno podatek o površini parcele, sama mikropozicija posameznih točk pa praviloma manj pomemben podatek. Ta razlika v pomembnosti posameznih merskih količin potem privede do konfliktov, kot ga ima sedaj avtorica te teme.

- Če se je torej urejala samo meja proti cesti, se površina parcele ni spreminjala, ampak se je uporabljal podatek iz evidence. Šele, ko bodo urejene vse meje določene parcele, bo v skladu z zakonom izračunana in v evidence vnešena prava površine posamezne parcele.

- Zakaj so lani trdili, da je površina parcele manjša od dejanske? Verjetno zato, ker so pogledali grafično površino parcele in videli, da je njen vris manjši, kot je parcela v naravi velika. In so verjetno opozorili na to neskladje.


P.S.1: Iz odločbe geodetske uprave ne bo razvidna nova površina parcele. Šele, ko je postopek zaključen, pošljejo obvestilo o novih površinah parcel v njihovi bazi. In ko dobiš to obvestilo, pritožba na odločbo več ni mogoča.
P.S.2: Odgovore na tvoja vprašanja bi ti moral znati pojasniti vaš geodet, saj ima on pred sabo vse potrebne listine in izračune, s katerimi ti lahko realno predstavi, kje so se stvari 'zapletle'. Prav tako ti lahko geodet lahko preda kopijo elaborata, ki ga je oddal na geodetsko. Iz elaborata je namreč razvidno, kakšna je nova površina parcel.

[Taav]

hock:

Kapo dol.

[izotop]

Iz elaborata je namreč razvidno, kakšna je nova površina parcel.

sej ravno to tudi jaz ponavljam nonstop. če je šlo za ureditev meje, potem ima tam realno stanje zavedeno in s tem tudi razliko oz odstopanje.
je pa to, kot praviš, davek na "ignoranco" lastnika in se najbrž na nazaj ne more spreminjat. še en razlog več, ko omenjam zakaj treba urejat meje..

je pa najbrž treba povedat, da se recimo v strmih terenih ipd gelda tlorisna projecija parcele, kar danes ni tak problem zmerit, včasih pa ni bil ravno ensoatcno, sploh pri večjih razdaljaih ipd..

[KeCko]

@petea hvala za malo šolo geodezije - predmet zgodovina. Zame zanimivo branje, kljub temu, da tematiko in problematiko na splošno poznam.

[petea]

Iz elaborata je namreč razvidno, kakšna je nova površina parcel.

sej ravno to tudi jaz ponavljam nonstop. če je šlo za ureditev meje, potem ima tam realno stanje zavedeno in s tem tudi razliko oz odstopanje.

Ni nujno.
Če s tem postopkom niso urejene vse meje, se ohranja stara, napačna površina parcele.
Ali pa se na zahtevo stranke spremeni v grafično.
Obe sta lahko napačni oz. nista dejanski površini parcele.

je pa to, kot praviš, davek na "ignoranco" lastnika in se najbrž na nazaj ne more spreminjat. še en razlog več, ko omenjam zakaj treba urejat meje..

Res je. Za nazaj se ne da spreminjati.
Žal.
Še hujših napak se po pravnomočnosti postopkov ne da odpraviti kar tako, brez soglasja vseh vpletenih. Četudi je razvidno iz razpoložljive dokumentacije, da je prišlo do napak na strani države oz. pri geodetski izmeri.

je pa najbrž treba povedat, da se recimo v strmih terenih ipd gelda tlorisna projecija parcele, kar danes ni tak problem zmerit, včasih pa ni bil ravno ensoatcno, sploh pri večjih razdaljaih ipd..

Tako je.
Bolj kot je območje ruralno, bolj hribovito, redkeje poseljeno (v času prve oz. morebitnih kasnejših večjih izmer), slabše natančnosti je kataster.

[petea]

@petea hvala za malo šolo geodezije - predmet zgodovina. Zame zanimivo branje, kljub temu, da tematiko in problematiko na splošno poznam.

Prosim.

Tudi jaz na splošno poznam problematiko, pa me še vedno znova preseneti kakšna zadeva, kjer ugotovim, da področja še vedno ne poznam dovolj. :twisted:

[izotop]

Ni nujno.
Če s tem postopkom niso urejene vse meje, se ohranja stara, napačna površina parcele.
Ali pa se na zahtevo stranke spremeni v grafično.
Obe sta lahko napačni oz. nista dejanski površini parcele.

sem mislil v primeru, če je bila meja v kompletu obdelana, seveda, ker se omenja ureditev meje ipd (vsaj jst to razumem pod tem pojmom). je pa tvoj pispevek lep opis tega, kako je vse skupaj lahko zakomplicirano oz dvoumno.
milim, da bi morala država celo uzokonit urejanje teh zadev, bi si vsi na dolgi rok naredili ono orenk uslogu, tudi glede tožarjenj itd itd. tako pa se bodo genaracije kregale za plačilo davkov, pa sosodovih vej, prodaje parcel...

[Žerjavar]

bi morala država celo uzokonit urejanje teh zadev,

Če želi država imeti te zadeve, naj naredi izmere na svoj strošek. Ljudem pa pusti veselje z majhnimi prepiri okrog meja, jim bodo šle manj oslarije po glavi okrog državljanske nepokorščine zaradi širjenja državnega aparata.

Pa še strokovno vprašanje.
Pred 5 leti je bil urejena meja ter postavljena mejna oznaka. V bližino (do 100 cm) od nje postavim nove tri oznake ter naredim z tremi sosedi zapisnik o točni meri med uradno postavljeno oznako ter novimi tremi oznakami. Položaj uradne oznake je s tem do cm natančno izmerljiv. Popolnoma odstranim uradno oznako ter čez eno leto, ko se teren zaraste pokličem geodeta, naj mi ponovno postavi uradno oznako.
- Koliko je možno odstopanje nove oznake od položaja pred 5 leti postavljene oznake? Vem, da je možno čisto točno, vendar je verjetnost podobna kot glavni dobitek na lotu.

[petea]

Zerjavar,
sedanje meritve morajo zagotavljati 4-cm natančnost.

[izotop]

Če želi država imeti te zadeve, naj naredi izmere na svoj strošek. Ljudem pa pusti veselje z majhnimi prepiri okrog meja, jim bodo šle manj oslarije po glavi okrog državljanske nepokorščine zaradi širjenja državnega aparata.

ne gre za javni aparat, ampk urejenost premoženja. se strinjam, da bi lahko reicmo subvencionirala (ampak vsi vemo, od kje se financira država) postopke z geodeti ali pa recimo, da odbije te stroške (ali vsaj del njih) pri obračunano napovedanaga davka na nepremičnine. s tem recimo dobi lastni, občin in država bolej urejene zadev, kar pripomore k dsoti manj problemov v prihodnje (tza katere vsi jasno plačujemo, če vemo, kakšno probleme ima sodnija in ostali uradi s tem, tudi časovno, naemsto da bi delali kaj drugega). enako bi na primer lahko naredili z splošno legalizacijo črnih in neusklajenih gradenj po celotni državi, kakor so se tega recimo lotili pri sosedih.
bistvo je, da recimo lastnik ne gelde tega kot strošek, ampak kot temelj urejenega premoženja. vsaj jst na tak način recimo gledam na to, in kot pravim, ni nujno, da je vedno treba vse plačat, se da mogoče tudi drugače kdaj.