[mdule]

Na ometu zunaj ali noter? Če noter, potem bi jaz najprej preveril, kje bi lahko kaj puščalo.
Dušan

[franmaln]

Problem je seveda znotraj.
Pušča ne nič ker ni instalacije blizu, tla so hidroizolirana, streha pa tud ne pušča.
Ker je bila že na forumu tema na točko kondenzacije sem šel enkrat nekaj računat in mi je prišla točka 2cm izpod notranjega ometa.
V prostoru imam trenutno 52% vlage temperatura na opečnem zidu je 22.2°C na siporeks pa 20.8°C sicer ni merjeno z laboratorijsko tehniko ampak primerjalno pa je razlika manjša na siporeksu.
Opečni zidovi 23°C v prostoru zid 22.2°C razlika 0.8°C
Siporeks zidi 21°C v prostoru zid 20.8°C razlika 0.2°C

[vincent]

Tu jaz sumim v tem smislu...(če sem prav raxbral je to na stopnišču)...stopnišče verjetno ni neposredno ogrevano z grelnim telesom in se ogreva posredno. Torej se ti stene malo bolj nahlajajo. Ker pa imaš v določenih delih višjo temperaturo, ti za toplejši zrak uhaja na stopnišče, kjer se ti ohlaja ter vlaga tvori konndenz.

Če imaš kak radiator na stopnišču ga odpri (če ni).

Ker imaš izolacije bolj ne meji (10 cm) je možno da se siporeks drugače obnaša in ker si nekje na meji kondenzacije bi pori ceglu še šlo skozi pri siporeksu pa več ne (a to zdajle ugibam).

Najbolj sem prepričan da bi rešil problem z grelnim telesom.

[franmaln]

Saj to ni v tej temi se opravičujem samo je v navezavi siporeks stiropor.
Ker sam neznam rešit problema ga probam tu saj bi lohk vsako leto pobarval ampak s tem ne bom nič rešu. Prilagam eno skico za lažje razumevanje.
Meritve ziher niso točne, ker nimam verificiranih instrumentov ampak kakšnih večjih odstopanj ne bi smelo bit. do točke kondenzacije pa so še daleč zato mi ni več nič jasno.

[gt001]

Odvisno od paropropustnosti zaključnega sloja. Ponavadi ne izhlapi v tolikšni meri, kot pride vanj iz notranje strani, zato se z leti kopiči.
Vse to ti prikaže izračun gradbene fizike, če mu vneseš prave podatke.

fantocci, pri kombinaciji ytong+"naluknjani" eps: a so glede zakljucnega sloja potem kaksna priporocila, ali se lahko nanese prakticno karkoli?

[Fantocci]

Še vedno moraš pazit. V bistvu bi moral enako delat, kot pri vsaki izolaciji (npr. na podstrešju): paropropustnost slojev bi se morala proti zunanjosti večat. Je pa to pri fasadi težje doseči kot drugod, pri Ytongu pa še toliko bolj, ker je sam kot zid zelo paropropusten. Zato nanj najbolj pašejo Multipor, volna ali open stiropor.

Slike povejo največ, spodaj sta dva primera. Cel sestav je enak (ytong zid, open stiropor). Razlika je le v zaključnem sloju: v prvem primeru je dovolj dobro paropropusten silikonski, v drugem pa cenejši akrilni, ki je manj paropropusten. V prvem primeru ob predpostavljenih pogojih kondenza ni, v drugem pa se nabira pod zaključnim slojem, kjer tudi zamrzne lahko (ker je tam temperatura že izpod ničle). Posledice na materijalu čez leta si lahko misliš.

[čukimuki]

Fantocci ali mi lahko izračunaš točko kondenzacije za moj primer, navajam sloje od znotraj navzven:
- zidna barva 2sloja,
- 2x nanos Jubolina,
- emulzija,
- notranji omet 1,5cm Rofix 180,
- YTONG TB40,
- Weber lepilna malta,
- EPS 12cm,
- Weber armirni sloj,
- emulzija,
- Weber Top dry zaključni sloj.

Hvala.

[Fantocci]

Če zbereš podatke (tehnične liste) za vse te Weber materijale, lahko poiskusim zvečer.

[čukimuki]

Oprosti, sem mislil, da je to že v programu. Vseeno hvala.

[Fantocci]

Večinoma ni, jaz sem zase (JUB materijali) vse vnesel iz njihovih tehničnih listov.

[franmaln]

Kaj bi se zgodilo, če bi steno pobarval z domflok ali kakšno nepropustno barvo?

[Fantocci]

Njen doprinos lahko vneseš v izračun. Tehnične liste za barvo imaš, treba je ugotoviti le debelino sloja.