PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Stropno hlajenje - izvedba nad ploščo?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Za hišo, ki jo bom letos gradil, se ukvarjam z vprašanjem kako jo na pameten način ohlajati. Hiša bo imela ogrevanje s TČ in talno gretje, zasnova pa je K+P+N, nad nadstropjem pa bo betonska plošča, 40 cm volne in lesena konstrukcija strehe. In razmišljal sem, da bi nad stropno ploščo pred polaganjem volne položil cevi kot so za talno gretje, potem pa naredil čez en tanek betonski tlak in nato dal volno. Pri toplotni črpalki pa bi imel ročen preklop vode bodisi za v talno gretje ali v stropno hlajenje.

Zanima me, če bi tako stropno hlajenje v redu funkcioniralo, glede na to, da bi bilo med cevmi in površino stropa 15 cm betona. Zdi se mi, da bi moralo, saj beton kar dobro prevaja toploto in navsezadnje je to "samo" trikrat večja debelina, kot pri tlaku in talnem gretju. Pa površino imam kar veliko (112m2), toplotne izgube pri -13 stopinjah okrog 4kW (torej res dobro izolacijo), ter centralno prezračevanje.

Taka rešitev pa se mi zdi zanimiva, ker jo je relativno enostavno izvesti (tudi če bi bil tisti tlak na vrhu malo vegast, ni noben problem, saj je čez samo volna), ni problemov z vrtanjem v strop in morebitnim prebitjem cevi za hlajenje, in če se že kaj pokvari, je to relativno lahko dostopno za sanacijo. Hlajenje zgolj v zgornji etaži pa bi verjetno zadoščalo, saj bi šel mrzel zrak dol zaradi konvekcije - sploh zato, ker je hodnik v nadstropju povezan (torej brez vrat) s spodnjim glavnim prostorom.
#2
Ce bos cevi zalil z estrihom bos lahko strop malenkost ohlajal do tocke rosisca. Mislim pa da bo ceneje ena dobra klima Wink
#3
Samo s stropnim hlajenjem (sicer ne vem, zakaj bi to počel, če že imaš talno) si boš preveč dvignil vlago. Rabiš še razvlaževanje, ki dela s temperaturo pod rosiščem.
Predlagam:
a) Če boš imel centralno prezračevanje, predvidi še centralno klimo
b) če prezračevanja ne bo, predvidi vsaj dva konvektorja za ta namen

Cena je tu nekje okoli 1000€ pri vsaki varijanti.

Lahko daš tudi klasično split klimo, ampak spet rabiš vsaj dve notranji enoti in vsaj eno dodatno zunanjo. Tako da je boljša a) ali b) varijanta, sedaj ko še lahko vse pripraviš.

Drži se preizkušenih in standardnih rešitev, ker so učinkovite in relativo poceni.
#4
tadej90 Napisal:Ce bos cevi zalil z estrihom bos lahko strop malenkost ohlajal do tocke rosisca.

To je problem vsakega stropnega hlajenja. Ampak pri neki normalni vlagi (kar itak nameravam tako ali drugače vzdrževati) je točka rosišča 5-10 stopinj pod temperaturo ambienta, tako da nekaj toplotnega toka bi si lahko privoščil.

tadej90 Napisal:Mislim pa da bo ceneje ena dobra klima Wink

Klima nima iste funkcionalnosti, ker:
- hladi samo en prostor, jaz pa bi hladil 6 prostorov
- piha in povzroča hrup
#5
Takšna rešitev preverjeno dobro deluje, ne vem samo zakaj ne vbetoniraš cevi direktno v betonsko ploščo? Ceneje, enostavneje in učinkovitejše! Položiš in fiksiraš na armaturno mrežo, tako kot delajo vsi kateri imajo hlajeno AB ploščo. Zakaj odkrivati toplo vodo, če je že odkrita :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#6
Fantocci Napisal:Samo s stropnim hlajenjem (sicer ne vem, zakaj bi to počel, če že imaš talno) si boš preveč dvignil vlago.
Kolikor je meni znano, je talno hlajenje problematično, ker je zelo mrzel zrak pri tleh. Pri stropnem pa se mrzel zrak spušča na tla, tako da je temperatura bolj enakomerna.

Fantocci Napisal:Rabiš še razvlaževanje, ki dela s temperaturo pod rosiščem.
Predlagam:
a) Če boš imel centralno prezračevanje, predvidi še centralno klimo
b) če prezračevanja ne bo, predvidi vsaj dva konvektorja za ta namen
Cena je tu nekje okoli 1000€ pri vsaki varijanti.

Lahko daš tudi klasično split klimo, ampak spet rabiš vsaj dve notranji enoti in vsaj eno dodatno zunanjo. Tako da je boljša a) ali b) varijanta, sedaj ko še lahko vse pripraviš.

Imam predvideno centralno prezračevanje z rekuperatorjem (uporabil bom Paul Novus 300F ali Zehnder Comfoair 350 ERV). Kaj pa je centralna klima? Naprava za uravnavanje vlage, katero se montira za rekuperator? Hladiti se prek prezračevanja ne da kaj dosti, saj so veliko premajhni pretoki, da bi odvajal recimo 1 kW moči.

Fantocci Napisal:Lahko daš tudi klasično split klimo, ampak spet rabiš vsaj dve notranji enoti in vsaj eno dodatno zunanjo. Tako da je boljša a) ali b) varijanta, sedaj ko še lahko vse pripraviš.

Drži se preizkušenih in standardnih rešitev, ker so učinkovite in relativo poceni.
Saj bi se rad, pa imam občutek, da neke dobre standardne rešitve ni. Klasična split klima pomeni dve dodatni zunanji enoti (multi split klime so tako tako, ali pa zelo drage). Pa še vedno imam hlajenje samo v dveh prostorih, ne v vsaki sobi. Konvektorji bojda zahtevajo zalogovnik, katerega ne nameravam montirati, saj ga talno gretje ne potrebuje, in še vedno ostaja omejitev hlajenja v dveh sobah (tu mislim finančna omejitev, saj konvektor v vsaki sobi nanese zame prevelik strošek). In tako sem prišel na idejo o stropnem hlajenju, ki mogoče res ni preveč preizkušena, čisto nova pa tudi ni.
#7
Mislim da "ni vredno greha", ker s stropno klimo rešiš vse z eno napravo
#8
sassapo Napisal:Takšna rešitev preverjeno dobro deluje, ne vem samo zakaj ne vbetoniraš cevi direktno v betonsko ploščo? Ceneje, enostavneje in učinkovitejše! Položiš in fiksiraš na armaturno mrežo, tako kot delajo vsi kateri imajo hlajeno AB ploščo. Zakaj odkrivati toplo vodo, če je že odkrita :wink:

Malo se bojim, da bi cev prevrtal (recimo pri montaži knauf sten) in tega potem praktično ne moreš popraviti. A obstaja kakšna enostavna rešitev, da se temu izogneš?
#9
Homer Napisal:Mislim da "ni vredno greha", ker s stropno klimo rešiš vse z eno napravo
Stropna klima ali stropni konvektor ima vse tiste probleme, kot so pri navadni klimi (ena enota - en prostor, nadležno pihanje, hrup). Pa še inštalacija notranje enote s pripadajočimi vodi utegne biti malce bolj zoprna pri AB plošči, kot pri zidani steni.
#10
Vse instalacije lahko spraviš v podstrešje, zunaj pa eno enoto za več notranjih (multisplit).
V vsakem primeru boš moral imeti kroženje zraka in razvlaževanje. Zato in zaradi instalacij v podstrešju, menim da stropna klima ni tako napačna.

Gledam sosedovo večmilijonsko hišo.......
Kljub obilici denarja, se je odločil za hlajenje s klasičnimi klimami. Na strehi ima dva multisplita s katerimi napaja 8 notranjih enot (morda tudi 12.....)
#11
Ce ze vztrajas pri tem, naredi kot ti je svetoval sassapo. Ceneje bo, saj ne potrebujes estriha ter bolj odzivno, ker hladis samo plosco. Ce bos delal pa pregradne stene s knaufom, bos moral pa cevi položiti po načrtu, da res slucajno kaksne cevi ne prevrtas.
#12
Sem delal na eni taki bajti, ogrevani - hlajeni tlaki, stene in stropi. Menda se super obnese, edinole hiša je brez ene same slike, ker si gazda ne upa zabiti niti žebljička v steno. Kjer misliš polagati knauf profile na strop pač ne boš položil cevi, menda pa kakšen načrt (lahko tudi idejni) vendar imaš, ne?
#13
S takim sistemom velike sreče v naših pogojih ne bo! Kakorkoli obrneš, je v večini Slovenije osnovni problem vlažnost zraka in ne temperatura. Pametneje je podhlajevati zrak iz rekuperatorja ali pa koristiti samo nočni obvod. Drugače so se tudi hudi profesorji mučili s tem. Saj se nekaj shladi, vendar je riziko rosenja in pa vlaženja stropa prevelik, saj so spremembe zračne vlažnosti pri nas izredno hitre. Poizkusni projekt je tudi na gradbenem faksu v prostorih prof. Krainerja, pa lahko vidiš posledice avgustovskih hitrih nevihtnih gibanj vlažnosti navkljub super duper regulaciji. V Novi gorici se ti sistemi niso nikoli obnesli, poizkusov je bilo pa nešteto.
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
#14
S termo kamero se lepo vidi kje gredo cevi, vsaj v steni. Knauf profili se pa v takih primerih tako lepijo na tla - strop
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#15
telmos Napisal:Pametneje je podhlajevati zrak iz rekuperatorja ali pa koristiti samo nočni obvod.
To je prva stvar, na katero sem pomislil. Samo pri 270m3/h, na kolikor imam dimenzionirano prezračevanje, bi potreboval kar precejšnjo razliko temperature (dobrih 10 stopinj za 1 kW; torej pod temperaturo rosišča). Če pa bi to delovalo, bi mi ta rešitev bila najbolj všeč.

Kako se pa podhlajevanje zraka iz rekuperatorja izvede? Vtakne en "hladilnik iz avta" na izhod čistega zraka iz rekuperatorja, ter vanj dovaja mrzlo vodo iz TČ? A se zraven doda še kakšno napravo za uravnavanje vlage?
1 2
Iskanje po temi