Objave: 6821
Teme: 28
Pridružen: Mar 2007
Ocena:
4
timi11 Napisal:Vsaj eno realno pojasnilo sassapo. Vse se seveda da naredit pa poenostavit,ko pa ne dela majster reče adijo.
Pazi se edid, ker če ti ne bo delovalo, bo pa Telmos rep med noge.
Ste pa res smešni. Dandanes, ko so objekti tako izolirani, da je težko kaj izgubit in se večinoma temperature v notranjosti prenašajo iz sobe v sobo preko sten, rekuperacije in stropov, govoriti o učinkovitem uravnavanju temperatur po prostorih je butnskala oziroma sejanje megle. Kdor se začne s tem igrati, ne bo imel sreče, ker mu bo hladnejši prostor pobiral energijo iz sosednjih in povzročal en kup sranja.
Pa lahko doktorirate kolikor pač hočete.
Za uravnavanje temperature med nadstropji pa obstaja veliko načinov in ne samo zalogovnik in en kup črpalk.
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
Objave: 8615
Teme: 23
Pridružen: Feb 2011
Ocena:
11
Mnogo obtočnih črpalk je v sistemih za ogrevanje predimenzioniranih.
Vzrok za to je najbrž strah, da v nekaterih prostorih ne bo dovolj toplo.
Vendar lahko pride do tega tudi pri optimalno dimenzionirani črpalki, če cevni sistem ni hidravlično uravnovešen.
Izpolnitev te zahteve je najpomembnejša postavka za uspešno regulacijo obtočnih črpalk in za pravilno delovanje ogrevalne naprave.
Objave: 8615
Teme: 23
Pridružen: Feb 2011
Ocena:
11
[url=httpunichr("58")//gcsunichr("46")gi-zrmkunichr("46")si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT80unichr("46")htm]hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema[/url]
izvleček
Tehnične rešitve hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema (ustrezna razdelitev pretoka grelne vode skozi posamezna ogrevala in veje ogrevalnega sistema) mora predvideti že projektant. V preteklosti, ko ni bilo na razpolago ustreznih armatur za hidravlično uravnovešenje sistema, so se reklamacije zaradi nizkih temperatur v zadnjih prostorih, reševale z zamenjavo obtočne črpalke. To je bila tudi običajna rešitev za večje zgradbe, kjer so bila določena stanovanja, ki so bila bolj oddaljena od kotlovnice, manj ogreta. Z povečanjem obtočne črpalke smo povečali pretok v celotnem sistemu, tlačna razlika pa je narasla z kvadratom števila povečanja pretoka. Posledica je bila pregrevanje bližnjih prostorov in večja poraba električne energije za obratovanje črpalke. Zaradi takšnega načina reševanja problemov v vezi hidravličnega uravnovešenja ogrevalnega sistema, zdaj lažje razumemo podatek, ki ga navaja stroka, da je kar 95 % ogrevalnih sistemov neuravnovešenih in da so obtočne črpalke glede ne pretok predimenzionirane 2 do 4 krat. Pri tem ne smemo pozabiti, da moč za obratovanje črpalke glede na pretok narašča s tretjo potenco števila povečanja pretoka. Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da je v praksi hidravlično uravnovešenje dejansko zanemarjeno, kar vodi do višjih stroškov obratovanja ogrevalnih sistemov.
Z ustvarjenjem tlačne razlike med dotokom in povratkom obtočna črpalka zagotavlja pretok vode. Tlačna razlika je največja na začetku omrežja in najmanjša na koncu omrežja. Čim daljša je veja, večje bo odstopanje tlačne razlike. Potrebna tlačna razlika za posamezno ogrevalo (vejo) je odvisna od pretoka grelne vode ne glede na lego v omrežju. Iz tega razloga je nujno, da ima vsako ogrevalo (veja) na razpolago tlačno razliko, ki ustreza njegovemu pretoku. Odvečno tlačno razliko zato odpravimo z dušenjem. V ta namen imamo na razpolago različne možnosti. Uporabimo lahko cevi manjših dimenzij na določenih odsekih, dušilne zaslonke oz. ventile ter posebne nastavitvene in zaporne ventile s pred nastavitvijo.
Pri hidravličnem uravnovešenju praviloma dušimo višek tlačne razlike na vseh pokončnih (dvižnih) vodih razen seveda na zadnjem, kjer tega viška ni. Enako dušimo tlačne razlike tudi na ogrevalih posameznih pokončnih vodov.
Stanovalci so glede bivalnega ugodja vedno bolj zahtevni. Tako od ogrevalnega sistema zahtevajo čim bolj enakomerno vzdrževanje želene temperature v posameznih prostorih. Prav tako ne želijo prenašati šumov, ki jih povzročajo armature na ogrevalih. Ob vsakodnevnih zagonih, po nočnih prekinitvah ali centralnemu znižanju temperature ogrevalne vode, neuravnovešen sistem ne deluje pravilno. Te nepravilnosti se izražajo tako, da imajo bližnja ogrevala pribitek, oddaljena pa primanjkljaj pretoka. Posledica pa je časovni zamik doseganja potrebnih temperatur v oddaljenih prostorih. Do tega pa pride šele, ko v bližnjih prostorih termostatski ventili priprejo pretok. Iz teh razlogov je torej hidravlično uravnovešenje resnično potrebno. Ne smemo pa zanemariti, da je pravilno in gospodarno delovanje toplotnih sistemov pogojeno s hidravličnim uravnovešenjem in to ne glede, ali obratujejo s spremenljivim ali stalnim pretokom.
Objave: 8615
Teme: 23
Pridružen: Feb 2011
Ocena:
11
Verjetno se hidravlično uravnoteženje sistema marsikje lahko naredi brez dodatne OČ :wink:
Od strokovnjakov in monterjev pa kot uporabnik pričakujem, da tematiko zgornjih linkov bolje poznajo in tudi razumejo ter temu primerno izvajajo montaže ali izboljšujejo ogrevalne sisteme, seveda ob hkratnem upoštevanju zakonitosti ogrevanja s TČ (ali s čim drugim). Ker pa nisem od stroke, s tem komentarjem zaključujem.
Objave: 999
Teme: 50
Pridružen: Jan 2010
Ocena:
1
Torej bomo peljali cevi iz vseh treh omarice v kurilnico. Če ne bo uravnoteženo, bomo pač montirali dodatne OČ.
Tak pristop trenutno ni nič dražji, bo pa omogočil morebitno nadgradnjo.
Objave: 13287
Teme: 13
Pridružen: Jan 2008
Ocena:
-503
jasno da pelješ v vsakem primeru vse dovode iz omaric v kurilnico, kako bi pa ti napravil

hock:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Objave: 999
Teme: 50
Pridružen: Jan 2010
Ocena:
1
ne, bilo je mišljeno retorično.
Sicer pa ne vem...deset monterjev...deset različnih konceptov ponujenih. Po še nekaj debatah bi bila kao 8kW dovolj....na minimalni toplotni moči (Daikin LT) 1,8kW bi delala že pri 0stC. Pri -13stC pa bi rabil od nje 4,5kW toplotne moči.
Kolega ima sicer 11kW, vendar ima dodatno OČ, na katero so vezane tri veje talnega....mah.
Ali imajo eurokonus fitingi pomembni vpliv na pretok talnega??? za cevi še najdeš kak podatek o tlačnih izgubah....za fitinge pa čista tema.
Objave: 3458
Teme: 1
Pridružen: Feb 2010
Ocena:
9
Fitingi imajo največji vpliv. Če so kotni še posebej. Oglej si notranji premer fitinga in bo vse jasno.
Objave: 999
Teme: 50
Pridružen: Jan 2010
Ocena:
1
vem, da so luknje različne...žal ni za najti koliko tlačnih izgub naredi, pa še med firmami so te luknjice precej različne...med večimi eurokonus fittingi sem do sedaj zmeril luknjo od 6mm-9mm za 16x2.
Objave: 2146
Teme: 17
Pridružen: Feb 2009
Ocena:
0
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")aquatechnikunichr("46")si/fitingi-safetyunichr("46")html[/url]
Objave: 999
Teme: 50
Pridružen: Jan 2010
Ocena:
1
in kako se obnese širjenje alumplasta, kot ti safety fitingi zahtevajo? Ima kdo kake slabe izkušnje? Rekli so mi, da za to ni dober vsak alumplast.
Objave: 206
Teme: 8
Pridružen: Mar 2011
Ocena:
0
Meni se je pri pritrjevanju teh fitingov in razširitvi alumplasta zgodilo, da je včasih razklalo cev, ampak je verjetno do tega prišlo zaradi moje napake, da nisem tisto pištolo za razširitev nastavil pravilno ali pa sem poškodoval cev, ko sem jo odrezal. Po parih spodletelih poizkusih sem zadevo obvladal in ni bilo več težav.
Če bo komu koristilo, se je zadeva precej izboljšala, ko sem odrezano cev narahlo pobrusil predno sem uporabil pištolo.