[bk9105]

Da bi morala biti vsaka etaža svoj ogrevalni krog ni nujno, seveda če je tip ogrevanja enoten po vseh etažah. Verjamem pa, da izvajalci zelo radi svetujejo v to smer. Kaj so pa pri tem konkretni plusi za investitorja?

[Brezdomec]

Čez xy let se zna zgoditi, da bo v drugi etaži živel otrok z družino ali podnajemnik. Delitev stroškov bo enostavnejša. (Predpripravo se potemtakem splača narediti tudi za vodovod in elektriko.)

2 ogrevalna kroga pomenita tudi neodvisno nastavljanje temperatur brez ponovnega hidravličnega uravnoteževanja.

Pri veliki kvadraturi in kilometrih cevi talnega, bi bila potrebna močna črpalka. Bolje 2 povprečni.

[Brezdomec]

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/viewtopicunichr("46")php?f=7&t=27140]O talnem in radiatorskem na istem krogu (Iz druge teme):[/url]

Hi!

Predno tema popolnoma zaide, naj opišem mojo izkušnjo z radiatorji in TČ. Najprej tehnikalije:
- montažna hiša na Goriškem, toplotne potrebe hiše so 6kW pri zunanji temp. -10°C (14 cm izolacije v steni, 6 na fasadi, hladno podstrešje z 20cm, okna dvoslojna 1.1 WK/m2)
- v pritličju imamo talno ogrevanje,
- v nadstropju je v vsaki sobi radiatorj korado tip 22 velikosti 180x60cm, vezan na ISTI ogrevalni krog kot talno (voda ta trenutek 33°C pri -2°C zunaj, temp. v hiši 21,5°C), sobe so velikosti 15 m2. Radiatorji izbrani ker je žena hotela na vsak način imeti parket v otroških sobah. Dimenzije radiatorjev sem izračunal tako, da so po oddani moči "usklajeni" s talnim v pritličju, tako da sem se izognil mešalnim ventilom in kompliciranju z več ogrevalnimi krogi.
- ogrevanje TČ Altherma 8kW

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.4shared.com/file/77230435/c8be61a9/hpim7074.html">http://www.4shared.com/file/77230435/c8 ... m7074.html</a><!-- m -->

Takšna postavitev SE obnese, v nadstropju je enako toplo (oz. po termometru celo bolj kot v pritličju, kljub na otip le mlačnim radiatorjem). Naj opomnim, da v nadstropje pride tudi nekaj toplote iz pritličja (toplota gre gor). Vseeno pa za počutje ni niti pol toliko prijetno, kot je v pritličju. V pritličju bi bila takšna postavitev radiatorjev s takšnimi temp. vode premalo zmogljiva - torej bi moral imeti še večje (?!) radiatorje, ali več njih, ali dvigniti temp. vode - TČ bi bolj tenko (oz. bolj glasno) piskala. Posledično seveda padejo izkoristki, povečajo se stroški itd. Prednosti TČ zginejo.

Povzetek - pri ogrevanju s TČ lahko uporabiš IZDATNO dimenzionirane radiatorje v solidno izolirani hiši, pa še to le v nadstropju nad ogrevanim pritličjem. Meni se je izšlo (priznam, da sem malo cvikal, če bodo radiatorji dovolj greli, kljub 100x preverjenim izračunom). Še bolje bi bilo, če bi imel talno tudi v nadstropju.

Kolegi na forumu so poizkušali tudi z manjšimi radiatorji in TČ, pa ni to to, in so pristali na dodatnih konvektorjih.

Če uporabiš Althermo HT, bi bil zaključek lahko drugačen (pa tudi cena te Altherme je drugačna in njena poraba štroma tudi).


Še glede letnega COP: pričakujem da bo čez 3,6. Zaenkrat dobro kaže - ocenjen (izračunan, ne direktno izmerjen s kalorimetrom) COP glede na dnevne temp. primankljaje in porabo elektrike od meseca maja naprej je 3,5. Če upoštevam še ogrevanje sanitarne vode pade na 3,3. Vse je odvisno, kje je zadeva postavljena (geografsko) in kakšne temp. režime imaš.

Lep večer vsem

[bk9105]

@Brezdomec: tnx za tvoj popravek, torej da se popravim, na istem krogu ogrevanja so lahko tudi različni tipi ogrevanja, le ustrezno dimenzionirani morejo biti.
In tudi o kilometrih cevi talnega gretja se strinjam, da je boljše narediti več ogrevalnih krogov. Ampak za kilometre cevi talnega človek rabi kar precejšnje energijske potrebe ogrevane zgradbe, kar pa neka povprečna družinska hiša s 120-150m2 iz trenutnih časov vsekakor ni oz. naj ne bi bila.

[Brezdomec]

Mislim, da se daje okoli 8m cevi na m2 površine. Lahko manj (bo pač večja temperatura vtoka) ali pa več (če si idealist/fanatik), da bo TČ delovala z boljšim COP.

8m na m2 X 150 m2 = 1200m (po potrebi odštej kvadraturo stopnišča...)

Pri večji kvadraturi in gostejšem polaganju pa si že na (sem karikiral) kilometrih.

Se pa strinjam, da se večkrat naredi dva kroga brez potrebe, za ziher. In lahko potrebuješ potem zahtevnejšo regulacijo, si pa po frajersko določaš bivalne temperature na desetinko °C natančno.

Lažje je dva kroga v kurilnici spojiti v enega in po potrebi kasneje ločiti, kot pa štartati z enim krogom.

[scania730]

Cevi imam položene 15 cm narazen med sabo, pred teraso in vhodnimi vrati pa na 10 cm narazen. Mislim, da je okoli 7 m cevi na 1 m2 površine.
Tla pod cevmi gretja so izolirana z 10 cm stiroporja, pod tem hidroizolacija, pod tem pa temeljna plošča, hiša ni podkletena, torej pritličje je na "tleh".
Povsod kjer je talno, je keramika za talno oblogo.

Tolažim se vsaj s tem, da je cop 2.9, kar se mi zdi še kar ok, glede na T DV.

Se strinjam, da je napaka, ker je inštalacija narejena tako da omogoča le 1 ogrevalni krog, a ko se je to delalo sem zaupal monterju, da ve kaj dela, zdaj vidim da temu ni tako, a ne bom izgubljal besed o njem, kar je je.

[Brezdomec]

Glej optimistično:

Pri izdelavi si prihranil stotine EUR zaradi manj cevi, stiroporja, regulacije dveh krogov... Zdaj boš pač vsako leto pokuril za nekaj platojev piva več zaradi slabše izolacije in večje temperature vtoka. In ravno večja temperatura vtoka bo olajšala delo radiatorjem. (Morebiti boš kakega zamenjal za večjega).

[03pomlad]

Iz radiatorja naredi stensko ogrevanje do npr. 90 cm višine po celi širini prostora. Toliko visoko, da gre pod okenskimi policami - pa maš potem večjo površino, iz stene ti pa tudi ne bo pretirano ven štrlelo.

[jani65]

Ne vidim prihranka na ceveh. Cevi so prav tako speljane v nadstropje .

[Brezdomec]

Mišljeno je bilo gostejše polaganje cevi v tlakih. Marsikdo bi tam "uturil" 100m, kdo celo 200m več cevi.

Rekel bi, da je objekt star več kot 10 let. (menjava iz plina na TČ, za današnje čase slabotna izolacija,...) Zato se mi glede na takratne standarde zdi napeljava normalna.

[bk9105]

Iz napisanega je razumeti, da temeljna plošča nima xpsa pod betonom. To predstavlja kar zajeten prihranek v trenutku gradnje, ampak dolgoročno je pa to en velik kiks, ki ga človek odplačuje vse ogrevalne sezone, dokler živi v hiši.

[bomber111]

Imaš mogoče finančno specificirano koliko te je prišel podložni beton in xps ter samolepilna HI med xps? Oziroma koliko dražje je izolirana plošča dražja od "navadne"?

[bk9105]

@bomber111: nimam nobenih konkretnih podatkov, saj sam nimam temeljne plošče, niti nepodkletene hiše. Klet pri meni ne bo ogrevana, razen koliko bo pač kotlovnica sevala naokoli, zato izolaciji tal v kleti ne posvečam neke posebne pozornosti. Bo pa izoliran kletni strop ter seveda v pritličju normalno stiropor pod talnim.
Opažam pa kar nekaj novogradenj v okolici, kjer se je pri gradnji izpustilo toplotno izolacijo pod temeljno ploščo, kljub temu, da niso podkletene. Na podlagi tega sklepam, da so kar veliki denarnji vmes.

[scania730]

Res je, bolj kot šparaš pri investiciji, več boš imel stroškov tokom bivanja vsa leta, ko si noter.
Za nekatere stvari sem si sam kriv (gostota cevi talnega, 1 tokokrog ogrevanja- to bi bilo sicer ok, če bi imel talno tudi v mansardi, nikakor pa ne dol talno, gor radiatorji, a za to delno krivim tudi monterja).
Za le 10 cm fasade in brez izolacije pod podložno ploščo krivim investitorja, kajti kupil sem hišo v 3 gr. fazi in to je bilo že narejeno.

Hiša je letnik 2009. Sprva sem imel ogrevanje na unp, a zaradi previsokih stroškov sem letos prešaltal na tč.

[bomber111]

@bk9105
Nekako se mi je zdelo da je tak na stvari da nimaš xpsa pod ploščo. Če je m3 betona 85 evrov in m2 xpsa 25 evra (2x10 cm) in samolepilna HI 7 evrov po kvadratu je za mojo kvadraturo 189 m2 tako na oko podraži gradnjo za cca 8000 evrov plus delo. Glede na to da izolirano estrih z eps bi rekel da gre v tla max 5% več izgub brez izolacije kot z xps pod ploščo. če porabim na sezono 400 evrov za ogrevanje hiše je 5% 20 evrov. Pa če sem se zmotil za 100% je odplačilna doba 200 let. Toliko o dolgoročnih kiksih :-)