[plavko]

pozdravljeni,

vem da je na temo kar nekaj napisano,samo nikjer nisem zasledil problema ki ga imam,, stanovanje je staro 60 let in pod temeljno ploščo je zemlja,,temeljno ploščo sem premazal z ibitolom,tam kjer so mal večje udrtine sem malo poravnal z betonom po mazanju,sedaj pa me zanima po kolikem času lahko premažem ta novi beton z ibitolom,,bo dovolj da počakam dva dni in nato premažem,,ali je dovolj enkrat premazat z ibitolom pred varjenjem V4 ali je potrebno dvakrat,,na novo so samo male flikce,nobena ni večja kot 15 cm2 ,globja pa ne več kot 1cm,,aha,beton je roefixov,,
lp

[gt001]

skoda, da nisi zabetoniral lukenj preden si mazal z ibitolom.

na vlazen beton / mokroto nasploh se ibitol tako ali tako sploh ne bo prijel, tako da pocakaj par dni, preden namazes z ibitolom (neglede na to, da so manjse povrsine).

dovolj je 1x premaz

[plavko]

v redu ,,hvala lepa

[mmaestro]

Si bom še jaz izposodil temo, glede na to da jo je avtor že odrabil...

V glavnem sem pred nakupom izolacije za temeljno ploščo.
Hiša stoji na pasovnih temeljih in gre za novogradnjo.
Višina do fertik poda je 20cm.

Se pravi imam na voljo nekje 12-13 cm za izolacijo.
Talno bom verjetno montiral na traker sistem.

Malo sem poizvedoval kaj naj dam kot izolacijo in je na koncu miljon variant.
Eni mi pravijo naj dam povsod EPS70, drugi da vsaj EPS100 v garažo pa vsaj EPS150 + še mreže.

Spet naslednji mi pravi da naj dam sivi stiropor ne navadnega ker imam malo izolacije.


Dodatno me še zanima kakšno debelino stirodurja naj dam na zunanji strani za izolacijo temeljev.

Že vnaprej hvala za kakršno koli informacijo, ki bi mi pomagala pri lažji odločitvi.

[gt001]

glede na to, da pod temeljno nimas TI se zaradi morebitnega kondenza priporoca, da bi imel prvi sloj na tleh celo stirodur ali pa trsi stiropor, ki slabse vpija vlago.
v tem primeru in ker imas bolj malo izolacije bi priporocal grafitni EPS 100 v dveh plasteh krizno.

[Žerjavar]

Višina do fertik poda je 20cm.

Dodatno me še zanima kakšno debelino stirodurja naj dam na zunanji strani za izolacijo temeljev.

Kaj ti preprečuje, da nebi bilo 30 (ali xx) cm? Višina stropne plošče, višina preklade nad okni, vrati, .... ?
Spodnja polovica debeline izolacije pod estrihom tal nad zemljino naj bo odporna na vodo (XPS, ...).
Ne pozabi na dobro parno zaporo nad izolacijo. Kolikor jaz razumem tvoj "traker", je folija pod cevmi talnega gretja nebroj krat preluknjana = ne more biti parozaporna.

Izolacija cokla in temelja do globine 50 cm izpod zunanje površine zemljine naj bo približno enaka, kot bo fasada.

[Energetik81]

Tole me zanima, glede XPS nad HI. Kaj točno je prednost? Kakorkoli se igras s programom za prehod vlage, dobiš kondenzacijo na hladni strani TI, pa če je to EPS ali XPS. Prednost je torej samo ta, da pri XPS kondenza ni v sami notranjosti XPS, je pa še vedno na površini HI, v enakih količinah. Dejansko tukaj ni zmagovalne kombinacije, ker HI mora biti.
Če prav razumem, je edina varianta za odsotnost kondenza, da je TI že pod podložnim betonom?
Recimo da nimaš TI pod podložnim betonom - verjetno tudi samo dobra izolacija temeljev pomaga, da se zemljina pod betonom ne ohladi preveč?


Vse drugo je samo kompromis, torej dobra parna zapora pod talno oblogo. Ki pa spet pomeni, da karkoli že pride vlage v vmesno plast, bo tam dooolgo ostala.
Še kakšna druga rešitev?

[izotop]

je, odzračevanje, vendar s tem izgubljaš prostor oz višino. xps je celično zaprt, torej (vsaj teoretično) načeloma kljub kondenzaciji (če res pride do nje) zadeva še vedno funkcionira kot izolativni sloj, namočen eps verjetno malo težje..
je pa večina hiš s pasovnimi temelji narejene na tak način, pa ni ravno toliko slišat, da bi ravno teklo iz tal vse. seveda pa je potreban imet še sloj gramoza ipd prej, urejeno drenažo ipd.

[Žerjavar]

dobra parna zapora pod talno oblogo. Ki pa spet pomeni, da karkoli že pride vlage v vmesno plast, bo tam dooolgo ostala.

Ne le dolgo, ampak tam imaš stalno prisotno vodo = kondenz. Ta voda, ki je na temperaturi blizu zemljine, tudi poleti izpod 12 C, kar pomeni, da se lahko izsušuje v bivalni prostor pri 22 C le, če je v bivalnem prostoru manj kot 50% vlage. Praktično zelo redkokdaj.

Prednost XPS pred EPS je (verjamem) daljša življenska doba v stalno mokrem okolju.

Prednost boljše parne zapore je v manjši količini kondenza in je možno, da bo kontinuirno prehajal kapilarno po obrobnih zidovih navzgor ter se tam sušil. Večja količina ob slabi parni zapori pa se morda ne bo uspela sproti na ta način izsuševati, ter bo dosegla v talni izolaciji max nivo (približno 2/3 debeline izolacije.

seveda pa je potreban imet še sloj gramoza ipd prej, urejeno drenažo ipd.

Drenaža in gramoz ti nič ne pomagata, če je talna HI povezana z navzgor vertikalno HI in so tla kot bazen za vodo. Kondenz nima kam teči.

[gt001]

ok, tole glede kondenza je v teoriji dokazano, kaj pa realnost?
je v praksi ze kdo videl, ko so se podirali npr. 20-30 let stari estrihi na temeljni plosci? koliko je dejansko tam vlage notri? v kaksnem stanju je TI (ce je bila takrat sploh ze polozena)?

[temp]

Ampak od kje pride vsa ta voda?

Spodaj imaš gramoz, okrog temelje. Na to daš čez betonsko ploščo in čez in čez položis HI. Na to gor daš TI. Recimo da daš na to še folijo in pa sistemske plošče za talno gretje. Nato estrih ter nato pelepilo in keramične ploščice.

Predvidevam, da so vse HI izvedene ustrezno.

Torej topel vlažen zrak iz tal preko talne HI izolacije ne bo prišel. Edina varianta je, da pride od zgoraj?
Toda od zgoraj se mora prebiti skozi fuge keramičnih ploščic (predvidevam, da je keramika precej zrakotesna) nato skozi estrih nato skozi sistemske plošče pa skozi folijo pa skozi položen TI do hadnega sloja TI kjer kondenzira? Saj med estrihom, izolacijio in AB ploščo ne more biti neke grozne količine zraka.

Ampak da bi bilo kondenzacije za 2/3 debeline izolacije. Če je debelina izolacije 10cm to pomeni 66L na m2?

To se mi zdijo kar neverjetne cifre...

Bi prosil bolj podrobno razlago od kje prihaja ta vlažen zrak, ki potem kondenzira?

[mmaestro]

Imam še eno vprašanje in sicer glede podaljšane terase zunaj, ki se vlita skupaj s temeljno ploščo.

To teraso ravno tako nameravam zaščititi na enak način kot noter. Samo rečeno mi je bilo da moram uporabiti močnejšo/ debelejšo oz boljšo HI. Imam napisano kakšno.
Razmišljam zadnje čase kako sedaj to izvesti glede na to da ta terasa ne bo pokrita oz bo delno z malo večjim balkonom iz zgornje strani.
Se pravi na beton dam HI (to debelejšo), potem pa gor kaki 10cm XPS na to estrih in na koncu ploščice. Samo glede na to da ni pokrita bi morala biti še kakšna dodatna HI na vrhu ali samo še dodatno se da folija pred estrih in je to to?

V garažo kaj predlagate? Grafitni EPS150 ali je grafitni EPS100 dovolj? Je potrebno dodatno dati še mreže oz tracker zamenjati z mrežami, ker bom tudi v garaži položil talno sicer malo bolj na redko.

[gt001]

plosco za teraso zunaj bi locil od hisne temeljne plosce.
a bo garaza v sklopu hise, ali prizidek?

[mmaestro]

Garaža je v sklopu hiše.

[Energetik81]

Prednost boljše parne zapore je v manjši količini kondenza in je možno, da bo kontinuirno prehajal kapilarno po obrobnih zidovih navzgor ter se tam sušil. Večja količina ob slabi parni zapori pa se morda ne bo uspela sproti na ta način izsuševati, ter bo dosegla v talni izolaciji max nivo (približno 2/3 debeline izolacije.

Aha, torej je očitno edina varianta sušenja kondenzata prehod iz EPS v steno (cegle) in nato preko njih navzgor. Pri tem da mora biti zrak (notri ali zunaj) zelo suh.
Ampak tukaj tudi mene zanima, kako pa je to v praksi. Verjetno je 90% nedavno zgrajenih bajt na pasovnih temeljih narejeno na tak način, torej nasutje/beton/HI/EPS/folija/estrih. Torej imajo vse te nove bajte plast kondenza pri HI?
Verjetno imajo le redke pod betonom še toplotno izolacijo?

Ampak od kje pride vsa ta voda?

Torej topel vlažen zrak iz tal preko talne HI izolacije ne bo prišel. Edina varianta je, da pride od zgoraj?
Toda od zgoraj se mora prebiti skozi fuge keramičnih ploščic (predvidevam, da je keramika precej zrakotesna) nato skozi estrih nato skozi sistemske plošče pa skozi folijo pa skozi položen TI do hadnega sloja TI kjer kondenzira? Saj med estrihom, izolacijio in AB ploščo ne more biti neke grozne količine zraka.

Ampak da bi bilo kondenzacije za 2/3 debeline izolacije. Če je debelina izolacije 10cm to pomeni 66L na m2?

To se mi zdijo kar neverjetne cifre...

Bi prosil bolj podrobno razlago od kje prihaja ta vlažen zrak, ki potem kondenzira?

Si ne predstavljaš točno, kako to gre. Jasno, vlažen zrak prihaja izključno iz prostora preko tlakov. 2/3debeline izolacije ne pomeni, da je vse tisto voda, samo kondenzacija se pojavlja v spodnjih 2/3 debeline.
Cifre so pa recimo v rangu pol deci na m2 v celotni zimi, če bi bile celo zime zelo zelo nizke temperature. Recimo za 7cm estrih, PE folija, 7cm EPS, HI.
Seveda odvisno tudi od notranje temperature in vlage notri.

Vprašanje pa je, koliko časa so ustrezne razmere za tvorbo kondenza - v zgornjem primeru pri 22°/50% se kondenz tvori šele ko je temperatura HI pod 10°C. Koliko časa na zimo je to, vprašanje. Glede na to, da so naokoli zemljine temelji globine 3/4m, izolirani z XPS - nikakor ne celo zimo, morda 1/4 zime?