PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Toplotna črpalka zrak/voda brez odtaljevanja in ventilatorja

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Zasledil sem toplotno črpalko zrak/voda POLAiR. Zunaj je postavljen le uparjalnik kateri se ne odtaljuje in ne vključuje ventilatorja za pretok zraka. Ali je smiselno črpati energijo iz ledu? Morda sem jo tudi napačno uvrstil in spada pod led/voda. Sklepam, da se učinkovitost takšnega sistema ne more primerjati z klasičnimi sistemi zrak/voda. COP 4 pri zunanji temperaturi 2⁰C tudi ne navaja debeline ledu na uparjalniku. Ali je edini razlog takšne izvedbe toplotne črpalke delovanje do ekstremno nizkih zunanjih temperatur?

Podatki iz spleta:
Toplotne črpalke POLAiR je novost na tgu. Zunanja enota ima unikaten zunanji izmenjevalec, kateri ji
omogoča neslišno delovanje. Druga velika prednost toplotne črpalke POLAiR je njeno delovanje pri
ekstremno nizkih temperaturah - pohvali se lahko z nemotenim delovanjem kar do -40⁰C. Kot tretja velika
prednost pa ima toplotna črpalka POLAiR izjemno visok izkoristek (COP = 4,04 pri A2W35). Nenazadnje pa
se lahko pohvali še z zelo dolgo življenjsko dobo.

Prednosti izbire toplotne črpalke POLAiR:

-visoko učinkovit sistem ogrevanja(COP= 4,04 pri A2/W35)
-ne povzroča nikakršnih sprememb v okolici
-vzdrževanje praktično ni potrebno
-ima zelo dolgo življensko dobo, saj je njen edini gibljivi del kompresor, ki pa se nahaja v notranji enoti in ni podvržen zimskm razmeram
zunanji izmenjevalec ne ustvarja nikakršnega šuma
-ogreva pri -40°C , brez grelca
-primerna za vsa področja, ne glede na zunanjo temperaturo in vlago
zaradi velike površine, ne potrebuje odtaljevalnih ciklov(led je lahko stalno prisoten)
-zaradi visokega izkoristka in nizke temperature delovanja je primerna za starejše, obnovljene in nove stavbe
-možnost povezave v kaskadni sistem
-predvidena življenska doba zunanjega izmenjevalca: 50 let
-predvidena življenska doba kompresorja: 25 let
-garacija na zunanji izmenjevalec: 10 let
-garancija na notranjo enoto: 2 leti(po pogodbi tudi do 8 let)
-brezplačen PZI(projekt za izvedbo)


Priložene datoteke
.jpg   octopus_lyhike_page4_image11.jpg (Velikost: 25,23 KB / Prenosi: 3061)
#2
O TČ ki izkoriščajo latentno toploto ledu smo že kar precej pisali tudi na tem forumu... Zaradi enostavne gradnje je tudi od vseh tipov ravno ta največkrat izdelana v samogradnji. Če se sprijazniš s precej slabim COP številom, je lahko takšna naprava čisto solidna izbira, predvsem tam kjer je problematičen hrup.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#3
V primerjavah z zračnimi TČ Cop ni nič slabši, ali mnogo primerih celo boljši...
Hrup je obdelan. Kako ohranja oz. pada z zunanjo temp. in notranjimi potrebami Cop napram ostalim zračnim TČ , ter ostale navednice prednosti držijo v celoti ?
Mogoče link na precej zapisanega..., ali manj skop zapis o tej vrsti TČ (o hrupu in naveden cop preberemo tudi laiki...)
Torej kaj več ostalih primerjav napram ventilatorskim TČ!?
Lp
#4
Bohinc... Cop je precej slabši! (odvisno od debeline ledu, tudi pod 1,5)Ravno zaradi slabega izkoristka je trg nikoli ni sprejel!
Je pa popolnoma neslišna, relativno poceni za izdelavo in ima precej daljšo življensko dobo od klasičnih naprav.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#5
Bolj debeli led je, boljši je izkoristek? Se pravi za kraje severno od Moskve.
#6
Poleti ko je +30°C :wink: Led je pač izolator in več kot ga je slabši je izkoristek. Švedi imajo za njihove razmere zelo poceni elektriko, pa se za COP ne sekirajo preveč.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#7
Če bi tole vkopav na glavo v zemljo, ali če bi jo bilo pol/pol na zraku in v zemlji, bi bilo sigurno bolje.
#8
Če bi polovico vkopal v zemljo bi sistem po mojem mnenju deloval se slabse Wink povrsina zemljine od katere bi odvzemal toploto bi bila premala in neuporabna, tako bi bil odvzem toplote se manjsi Wink Zemljina ze tako na povšini ni uporabna, tudi za zemeljski kolektor je potrebno skopati najmanj 1.5m Wink
#9
sassapo Napisal:Poleti ko je +30°C :wink: Led je pač izolator in več kot ga je slabši je izkoristek. Švedi imajo za njihove razmere zelo poceni elektriko, pa se za COP ne sekirajo preveč.
Se pravi primerno za Švede in naše lastnike malih elektrarn Smile
#10
tadej90 Napisal:Če bi polovico vkopal v zemljo bi sistem po mojem mnenju deloval se slabse Wink povrsina zemljine od katere bi odvzemal toploto bi bila premala in neuporabna, tako bi bil odvzem toplote se manjsi Wink Zemljina ze tako na povšini ni uporabna, tudi za zemeljski kolektor je potrebno skopati najmanj 1.5m Wink

Slabše kot izolacija cm debele ledene odeje sigurno nebi bilo. :wink:
#11
Tudi zemlja na povrsini zmrzne Wink
#12
Še huje...
Če se hočeš izogniti zmrzali pri gradnji (objekti , vodovodi ipd. je nekje 80cm ali bolje več pod nivojem.
V primeru gradnje v namen zemlja- TČ seveda še več, saj dodatno podhljajuje zemljišče, zato mora biti tudi primerno velika parcela v primerjavi odjema, če n zadeva ne bo špilala...tudi iz tega razloga je največ vgrajenih zračnih TČ.
Sam bi dodal na odgovor sassapoja , če ima mogoče podatke cop pod nulo pa do recimo -10-12stC?
Povprečna temp. ogrevalno- zimskih mesecev je povečini nad nulo Idea
Ali pa recimo, da je to povprečje v najbolj mrzlih mesecih do -2 do največ -3.
Torej vse ostale navednice o ''prednostih'' veljajo v celoti, razen torej Cop pod katero zunanjo temp. :?: :!:
Lp
#13
Pozdravljeni!

Kot predstavnik podjetja Feugrand d.o.o. v to debato nočem posegati komercialno(z namenom prodaje).

V prilogi posredujem meritve proizvajalca. Dosedanje izkušnje v Avstriji in Švici, kjer te toplotne črpalke tudi tržimo in montiramo, so pokazale da te meritve držijo tudi čez zimo.


Lep pozdrav,
Feugrand d.o.o.

povezava:
[url]httpunichr("58")//s000unichr("46")tinyuploadunichr("46")com/?file_id=71524978685657713920[/url]
#14
Vprašanje je, kolikšen del uparjalnika predstavlja zemeljski kolektor?
En tak primer <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.octopus.tm/eng/">http://www.octopus.tm/eng/</a><!-- m -->
#15
Zemeljski kolektor ni nujen za obratovanje toplotne črpalke z izkoristki, ki sem jih preilepil v prejšnjem sporočilu.

Vkolikor pa bi se odločili za dodatni zemeljski kolektor, pa lahko izboljšate izkoristek do 20% z 60 metersko zanko v idealnih pogojih(primerna tla), 15-17% pa v realnih.
1 2
Iskanje po temi