[ataIBA]

Izkoristil bom temo in vprašal ali ima kdo izkušnje z opečno strešno kritino Walther Dachziegel model Stylist? Gledam namreč omenjeno kritino v antracitni engobi.
Že v naprej hvala in LP.

Pred kratkim smo pokrivali objekt v MB v skrilnato sivi barvi. Kritina OK. Zaradi oblike in zahtevnejše izdelave, je tudi cena temu primerna 8) .
Te pa moram opozoriti na zahtevnejšo izvedbo kvalitete ostrešja, saj je strešnik popolnoma raven in se na njem vidi vsaka napaka podkonstrukcije. Tudi, če ti čez leto malo zvije špirovec, se bo na ravni kritini to videlo.

[_Grega_]

Hvala za informacije. Očitno bo treba malo bolj nadzirat, drugače sem pa že kr odločen za to kritino.

[fad]

Zdravo.

Naša P+M trenutno pozidana, z vencem (vodoravno in špice), brez puščenih sider.

Ostrešje (+ late + deske) pokrito čaka od februarja letos. Naredil ga bo žlahtnik, nekaj krovcev je reklo, da želijo oni polagati sekundarno, sicer ne dajo garancije, tako da bi sami naredili do desk (bi jih pustili nekaj čez, da lahko krovec še odreže par cm, če je treba).

Streha preprosta:
- dvokapnica (brez čopov, dve kapni in ena slemenska lega)
- strešini 5.2 x 13.2m (napušča švoh pol metra na vseh straneh, spodaj opaž)
- 33 stopinj
- eno strešno okno (delano kasneje?)
- en dimnik (delano kasneje)
- en oddušnik (delan kasneje)

Sicer zidamo šparovno, pri strehi se mi pa zaenkrat zdi toliko spremenljivk, da sem vsaj surovino zamejil in bi si torej privoščili neko glino.

Lokacija Postojna.

V PGD je napisano bobrovec ali opečni zareznik, barva pa opečnata, a bi si upali tvegati v recimo ponvasti strešnik rjave barve
Problemi se seveda navezujejo - imamo v načrtu zeleno fasado cca. RAL 6021. Na tako barvo bi verjetno šla najbolje nevtralna (siva/črna streha), a takšne pa ne upamo dati. Je pa najbrž bolje, če je streha bolj rjavkasta kot opečnata...?

Glazure ne bi (presvetleče za deželo), engobo da.

Češem torej to bogato ponudbo in vprašam za nasvet, predvsem glede oblike (ataibo pa prosim tudi za ponudbo:
- streha je bolj majhna in brez okraskov - je bolje, če je strešnik bolj načičkan (npr. tondach norma) ali strumen (tondach fidelio) ali valčkast (sulm verschiebeziegel)

- skoraj pri vseh strešnikih govorijo o zanesljivosti, kaj to pomeni? saj pušča najbrž noben ne

- tudi na forumu kdo napiše, da je pri manjših naklonih potrebna sekundarna kritina - kaj ni ta takorekoč standard povsod, ne glede na naklon?

- se lahko zareznik (fidelio) polaga v zamik in ali ga to kaj bolj razgiba (polagan v stolpce je precej vojaški)

- ataiba svetuje (če prav razumem), da je najvišja vrsta iz strešnikov, kjer med njimi vleče zrak in da je to bolje kot prezračevano sleme (in/ali zračniki); jaz sem slišal, da je treba oboje: prezračevano sleme in zračnike

- zarezni bobrovec z luknjami (gledam creaton, ker je tule padlo par neizgovorljivih besed čez tondachovo verzijo je to skupina Profil v katalogu, kjer izberem med profilirano in gladko površino?

- je ravna kritina bolj občutljiva na veter kot ponvasta ali kako drugače narebrena? je tudi zarezni bobrovec med bolj občutljivimi?

- rad bi bil kar na varni strani - koliko pritrjevat strešnike? zabijat ali uporabljat sponke? na kapu, čelu, slemenu ali tudi vmes? se potrebo po pritrjevanju izračuna (statik?) ali se to dovolj zanesljivo dela po občutku (oz. faktorju strahu)

Hvala.

[ataIBA]

Pri naklonu 33 stopinj lahko uporabiš vse kritine. Zaradi dolžine špirovca 5,2 m ne priporočam velikih strešnikov, ki se latajo nad 40 cm. Pri zareznem bobrovcu ne moreš fulat, ker boš imel prezračevanje skozi luknjice po celi površini strehe, dodatno pa še slemenski zračniki. Barvno lestvico imaš, ki pa za zarezni bobrovec ni bogata . Morda bakreno rdeča engoba? Polaganje po pravilih za vetrovna področja!!!
Glede garancije pri polaganju pp folije na deske. Folija se pritrdi s štafli 5/8 skozi deske v špirovce. Na te štafle bi naj krovec pritrjeval late in polagal kritino. Ostaja večni dvom ali so štafli pravilno pritrjeni...
Najraje imamo izvedbo za tesarji, in sicer deskanje, polaganje folije, lat in kontra lat ter kritine skupaj z vsemi kleparskimi deli. Tako nemore priti do napače in kasnejših izgovorov na predhodnika,... Tudi glede kvalitete folije, ker se je prevečkrat zgodilo, da je streha skozi ceneno folijo zamakala.
Jutri ti pošljemo okvirno ponudbo 8) po danih podatkih, če nam boš javil podatke potrebne zanjo (ime in priimek, naslov in tlf. štev. za hitrejšo komunikacijo).

[sašo65]

Sorry, ampak jaz ne morem iz svoje kože, moram replicirat, kajti ob tem stavku sem praktično skoraj s stola padel:

Tudi glede kvalitete folije, ker se je prevečkrat zgodilo, da je streha skozi ceneno folijo zamakala.

Veš kako jaz to berem: k...c gleda cigu in polaganje, saj bo itak (če bo curelo) folija preprečila zamakanje.....halooooooo....

Nažalost, nimam dobrega mnenja o novodobnih krovcih, tisti še z "juge" vsakega današnjega "scat peljejo".....pa sedanji ali takratni materiali :roll:

Še en lapsus vidim:

Na te štafle bi naj krovec pritrjeval late in polagal kritino. Ostaja večni dvom ali so štafli pravilno pritrjeni...

se pravi, ti znaš, svojim delavcem najbolj ne zaupaš, za hrbtom na vsaki strehi pa logično jim ne moreš dihat za ovratnik.....- še en problem novodobnih krovcev: mojster še zna, delavci(ponavadi mizerno plačani) tud če znajo, se jim po domače povedano "hebe" če je špiro fulal s žebljem....

[ataIBA]

Da te poberem s stola:
1. Paropropustna folija ima še en bistven namen pomemben pri sanaciji strehe. Objekt je takrat naseljen, v mansardah se živi,... Po odkritju strehe, demontaži lat in postavitvi folije (na deske ali brez njih), je objekt ZAŠČITEN pred dežjem. Tukaj potrebujemo kvalitetne trislojne folije, da ne pride do ZAMAKANJA. Kdor je kdaj bil ob dežju v šotoru je vedel, da se platna nesmeš dotikati. Pride do preboja. Če so deske mokre, se to zgodi pri enoslojnih folijah. Včasih so objekti samo pod folijo kar nekaj časa, zato se od nje zahteva tudi odpornost na UV žarke. Ko je streha prekrita, prevzame folija drugo funkcijo in postane sekundarna kritina, ki zaščiti izolacijo pri neurju, ko voda teče po strehi tudi navzgor in pri pršiču, ki ga veter kot pesek natrosi skozi vsako luknjico. Aja, potrebna je tudi pri čisti pločevinasti kritini, da kondenz ne "nagaja". Bo?
2. Napisal sem:
Na te štafle bi naj krovec pritrjeval late in polagal kritino. Ostaja večni dvom ali so štafli pravilno pritrjeni...
.. če jih polaga predhodnik. Torej pomeni, da naj ta dela opravi krovec in ne tesar. Če bi pazljivo prebral vse spisano, bi ugotovil, da se od krovca zahteva garancija za dela od tesarskih naprej in zato priporočam polaganje folije, z ali brez deskanja, latanje in kontralatanje. Se je že zgodilo, da je bila folija pritrjena na špirovce z dvema latama 5/4 in ne z eno 5/8. Bo?

Tvoje zaključno mnenje o "mojster zna, delavcem pa se jebe" je odlična pogruntacija, ki jo dnevno videvamo pri fušarjih. Pri resni firmi se da garancija na delo in material in dober mojster se nebo igral s svojo prihodnostjo, ker popravila so mnoooogo dražja od sproti izvedene kvalitete.

[sašo65]

1. Bo
2. Ne bo, kajti tesar nima nič s štafli, še manj s folijo to "napneš" preko špir ti in potem štafle 5/8 nad folijo, točno po sredini špire, nato logično še late 5/4 in kritina (obvezno s krajniki, enkrat sva že debatirala, dobil sem občutek, da raje ponudiš brez)

Zaključno mneneje: bil v pomoč(jaz tebi, ti meni) na hitro prešteto 50-tih strehah niti priučenega krovca v "ekipi" nismo imeli (ekonomist, strojnik, mehanik, trgovec, štromar, oficir....) pa je narejeno bilo vedno "kot še šika" zadnje kar je komu na misel prišlo, je bilo alko pijača in havdranje...

[Cupra]

Streha je dvokapnica, 30 stopinj naklona, 200 kvadratov.

Creaton Domino je 300 eur dražji od Tondach Amadeus mulde, medtem ko je Tondach Fidelio 2300 eur cenejsi od Creatona.

Za katerega se odlociti in zakaj?

Kar se tiče izolacije, se nagibam k termotopu.

[valhalla]

Vse je opeka, vse je dobro. Izbere naj žena po izgledu in ceni

[H20]

Pri nas smo se pred 15. leti odločil za obnovo strehe. Ravno tako špekulacije. Nazadnje smo se odločil za pločevinasto. Mlo več dela, ker je potrebno pribijat ampak je zadeva uredu. So nam govorili, da bo ob dežju fino ropotalo. Sem pa imel tiste čase mansardno stanovanje in lahko iz prve roke povem, da ni bilo prav nič več hrupa kot pri prejšnem betonskem ceglu...
In tudi sedaj, ko nameravam svojo hiško sezidat, bom dal enakoaoziroma podobno....če le beno zakon drugače veleval.
Poleg tega ne potrebuješ tako močnega ostrešja=manjši stroški

[Žerjavar]

Poleg tega ne potrebuješ tako močnega ostrešja=manjši stroški

Strašna razlika!
Ostrešje mora vzdržati lastno težo 40 kg/m2, kritino 10 do 40 kg/m2 in sneg v LJ 200 kg/m2. Torej skupaj 250 do 280 kg/m2. Razlike obremenitve je le do 9%. Ker je les za ostrešje v dimenziji po 2 cm, je zelo velika verjetnost, da bo za obe obremenitvi ista dimenzija.

[ataIBA]

Pri nas smo se pred 15. leti odločil za obnovo strehe. Ravno tako špekulacije. Nazadnje smo se odločil za pločevinasto. Mlo več dela, ker je potrebno pribijat ampak je zadeva uredu. So nam govorili, da bo ob dežju fino ropotalo. Sem pa imel tiste čase mansardno stanovanje in lahko iz prve roke povem, da ni bilo prav nič več hrupa kot pri prejšnem betonskem ceglu...
In tudi sedaj, ko nameravam svojo hiško sezidat, bom dal enakoaoziroma podobno....če le beno zakon drugače veleval.
Poleg tega ne potrebuješ tako močnega ostrešja=manjši stroški

Večkrat sem napisal, da je pločevinasta kritina ena najbolj zahtevnih za naše področje. Pregrevanje in kondenz obremenjujeta leseno podkonstrukcijo. Trajnost je izredno odvisna od naklona strehe. Večji je naklon, boljše je do neke meje. Se pa se pojavi dodaten problem vetra, kjer premajhna teža kritine preveč obremenjuje spoje in ostrešje in dobiš efekt jadra. Torej je potrebno krepko razmisliti o lokaciji, legi slemena, naklonu, prezračevanju, smeri vetrov (ali smo na področju poletnega brezvetrja?),...
Glede zavajanja o ostrešju, je povedal Žerjavar. Pomisliti je samo treba, kaj bi se dogajalo, če namesto kritine pokriješ streho z navadno cerado... in kmalu prideš do tega, da je teža kritine za ostrešje prednost in ne pomanjkljivost. No, eni tega nebodo nikoli razumeli :mrgreen: ...

[valhalla]

Živjo.

Vidva sta mojstra in prosim še za vajino mnenje. Sam sem se odločil za opečnato kritino renomiranega proizvajalca iz Bavarske, za kritino sem dobil tudi 30 letno garancijo, čeprav to garancijo kar pri miru pustimo.

Za vikend sem s tastom preč metal opečnato kritino iz leta 1923, narejeno v eni "tvornici" (ostalo sem pozabil) v stari Jugoslaviji. Več kot pol se jih ob odmetavanju sploh ni razbilo. Če bi jih opral s štrajfiksom in položil na kakšno streho, bi bili kot novi.

Ali se lahko nadejam, da bom streho letnik 12/2014 obdržal do kolikor mi je namenjeno in je ne bo potrebno menjati?

Nekaj sem seveda pripravil rezerve opeke, za primer ekstra močnega vetra in podobno. Naklon 38°, lok. spodnja gorenjska.

[Žerjavar]

Ali se lahko nadejam, da bom streho letnik 12/2014 obdržal do kolikor mi je namenjeno in je ne bo potrebno menjati?

Poglej v kristalno kroglo, boš najbolj zanesljivo zvedel, koliko let ti je usoda še namenila.

[valhalla]

no, malo heca ne škoduje. Z drugimi besedami ali opečnate kritine v nekih normalnih pogojih (brez izrednih dogodkov) zdržijo do 50 let? Pa recimo, da ni važno od katerega proizvajalca so, da je le dobro izdelana.