PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Napeljave Izvedba zemeljskega kolektorja + ostale dileme

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pozdravljeni,

Smo pred ¨prekopavanjem¨ okolice naše novogradnje. vgradili bomo MČN, zbiralnik za deževnico, vse to povezali.
Druga stvar je izvedba zemeljskega kolektorja, ki bo služil kot vir toplote za toplotno črpalko Stiebel eltron WPC 5 ali mogoče celo wpc 4 (se še opogumljam).
V tehnični dokumentaciji toplotne črpalke piše da je dovolj 200m2 v kvalitetni prsti ( 25W/m2):
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.eltron.si/files/www.veto.si/PROJEKTANTI/Stiebel-Eltron/toplotne-crpalke--stiebel-eltron-2013.pdf">http://www.eltron.si/files/www.veto.si/ ... n-2013.pdf</a><!-- m -->
stran 219.
Presek alkaten cevi naj bo 25x2,3mm, kar je menda colska alkaten cev.

Na parceli imam prostor cca 220m2 v pasu ob potoku. To bi zadostovalo za nekje 3 veje po 100m. Eno vejo bi zakopal pod potok (ki ne presiha).
V dokumentaciji piše da je razmak med cevmi 60cm, kar se mi zdi malo, glede na splošna priporočila 80cm. Tak razmak sem dal tudi na skici. Zemlja je vlažna ilovnata.

Zanima me ali je razporeditev na spodnji skici primerna?
Kakšen zbiralnik naj vgradim-kaj se splača in da je trajno in kvailtetno narejeno?
Je 19mm samolepilne izolacije dovolj na povezavi od zbiralnika do TČ( vsako cev bi posebej oblekel z fi110 plastično cevjo)?
Koliko stran od hiše moram iti s prvo cevjo (temeljna plošča na stiroduru)?

[attachment=o17031]

Na skico bi želel čimveč komentarjev in predlogov.


Priložene datoteke
.jpg   ejnavajndovdo.JPG (Velikost: 74,43 KB / Prenosi: 2066)
#2
Ko prideš iz hiše, pojdi čimprej stran od nje in ne vzporedno z njo. Cevi izoliraš z armaflexom od kurilnice do 3 m od hiše. Izolirane cevi daš še v zaščitno cev. Naklon mora biti tak, da če se ti v zaščitni cevi pojavi kondenz, da izteka iz te cevi stran od hiše ali v drenažo. A je kurilnica v pritličju? Hladne in tople cevi loči.
Stieblova priporočena postavitev je zelo konzervativna tako po moči odvzema kot po količini uporabljene cevi. Za izračun lahko upoštevaš 30-35 W/m2, ker gre za z vodo nasičeno zemljino. 3x 100m 25x2.3 ne pomeni prav velikega toplotnega izmenjevalca (površina 23 m2).
Naredi 2x 300 m slinky, cev 32x2.9. Površina toplotnega izmenjevalca je 60 m2. Pri tej varianti polaganja dobiš turbulentne tokove in s tem višjo temperaturo kolektorske tekočine, prihraniš pri jašku in razdelilcu, (samo 2 veji) in max izkoristiš področje potoka.
Če boš položil tako kot si narisal, bodo imele različne veje različen donos. Bolje je, da gredo vse najprej skozi potok, kjer dobijo največ in potem že ogrete ob hiši nazaj navzgor.
V kurilnici montiraš na steni razdelilec z dvema vejama. Iz hiše ven speljše obe cevi (hladni del), ki ju ob prehodu skozi steno ali talno ploščo izoliraš in vstaviš v zaščitno cev. Potem greš v smeri levega kota parcele in vsaj 1 m (bolje 2m) od parcelne meje vzdolž meje do potoka. Obe cevi v tem delu polagaš v slinky v 1.5 m širok jarek. Drži se pravila, da greš od hiše vsaj 3 m. Ker nisi označil tlakovanih površin in dimenzij, se ne vidi, ali je pas S od hiše zadosti širok za to. Če ni, ustrezno zožaj širino jarka. Razdaljo med krogi se preračuna potem, ko je znana dolžina jarka.
Nato greš vzdolž potoka spet slinky način kolikor daleč lahko greš. Potem zaviješ nazaj na parcelo in narediš še en meander v J delu in potem nazaj vzdolž hiše 1.5 m širok jarek in z obema cevema nazaj v kurilnico. Tudi tu upoštevaj oddaljenost od hiše, čeprav bodo cevi že ogrete, kar spet zmanjša nevarnost zmrzali v okolici.

Zakaj turbulentni tokovi?

To mi je letos uspelo zakapirati na praktičnem primeru:
Ne glede na vrsto pretoka (turbulentni/laminarni), v prvem obratu tekočine dobiš nazaj na temperaturo okolice ogreto tekočino, kot se je ogrela med mirovanjem v zemlji.
V drugem in naslednjih obratih pa mora tekočina sproti pridobiti toploto iz zemlje. Če pridobi toliko, kolikor ji odvzame črpalka, potem bi temperatura na vhodu v TČ s trajanjem ogrevalnega cikla ostala nespremenjena. Ker kolektor ne nabere dovolj sproti, TČ pa si vzame svoje, gre en del na račun ohlajanja tekočine v kolektorju.
Boljši je kolektor, več povleče sproti iz zemlje in manj se ohladi v času enega cikla.
Slabši je kolektor, manj uspe nabrati sproti iz zemlje in več gre na račun ohlajanja tekočine.
Koliko uspe povleči iz zemlje, je v veliki meri odvisno od vrste pretoka. Pri turbulentnem je prehod toplote skozi cevi boljši kot pri laminarnem in zato turbulentni kolektorji na vstopu v TČ zagotavljajo višje temperature, kar pomeni za TČ višji trenutni COP.
Ker nič ni zastonj, moraš tudi tukaj (delno) poravnati račun pri obtočni črpalki. Za doseganje turbulentnih tokov potrebuješ višjo hitrost tekočine v cevi, zato moraš usmeriti tekočino v manj paralelnih daljših cevi. To zahteva delovanje obtočne črpalke na višji moči. Pomembna je tudi koncentracija glikola, ki pri dolgih ceveh ne sme presegati 20%, ker bi bil sicer padec tlaka prevelik.

Tukaj je orodje za načrtovanje slinky kolektorja, ki so mu dodali tudi orodje za skiciranje:
<!-- m --><a class="postlink" href="https://dl.dropboxusercontent.com/s/pmbijlsgkajq3p7/grabenkollektor2.html">https://dl.dropboxusercontent.com/s/pmb ... ktor2.html</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://grabenkollektor.waermepumpen-verbrauchsdatenbank.de/canvastest.html">http://grabenkollektor.waermepumpen-ver ... stest.html</a><!-- m -->
Poskusi narisati nekaj takega:
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?t/z9/1aimZehI/dolirok-v1unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/t/z9/1aimZehI/dolirok-v1unichr("46")jpg[/img][/url]

Pri izbiri moči ni veliko razlike med WPC 04 in WPC 05 modelom. Če boš imel dober kolektor, bo 04 dosegala višjo izhodno moč (glej diagram na strani 238). Upoštevaj, da se pri pripravi tople vode bolje obnese močnejša, sploh če ste veliki porabniki, ki se v kadi kopajo eden za drugim (bojler ima 175 l).
#3
remi hvala za obsežen opis in razlago. Sliky kolektor sem sicer že gledal, pa mi ni všeč to, da nimam varovala v primeru da neka 1000 letna ujma odgrne plast materiala v potoku, pod katerim je kolektor. V mojem primeru pa enostavno zaprem vejo z ventilom in počakam na poletje, ko lahko zadevo saniram.

Severno od hiše imam v celotni širini (7m) dovoz in parkirišče, tako da tam kolektor odpade. Omejil bi se izključno na območje, kjer sem narisal kolektor. Mogoče bi na spodnji (južni strani) lahko malo zašel proti vzhodu, kjer pa bi rajši nasadil kako drevo ali dva zaradi poletne sence.

Kurilnica bo v pritličju.
To da so pri SE konzervativni glede dolžine cevi in moči odvzema mi pove, da je razmik med cevmi 60 cm dovolj? V tem primeru bi dokaj elegantno lahko razporedil cevi po površini, katera je za kolektor namenjena.

Iz stališča prenosa toplote menim da slinky prenosnik toplote precej hitreje podhlaja zemljino kot klasični. To je trenutno sicer vredu, dolgoročno pa ima klasični prednost, ker toploto jemlje iz večje površine/večjega volumna. Večjir volumen- večja količina energije. Zaradi tega si upam trditi, da gledoč celotno sezono še vedno zmaga klasičji večvejni kolektor. Prosim popravite me.

lp,
Rok
#4
V vašemu primeru priporočam izvedbo geosonde. Mogoče malo dražja izvedba od zemeljskega kolektorja, vendar skoraj nič razkopavanja terena. Pri vrtjanju geosonde mogoče celo dobite, na primerni globini, podtalnico. Poseg v strugo potoka je pa sploh vprašljiv, brez dokumantacije in dovoljenja ARSA zagotovo ne bo šlo, ali pač, če se s sosedi dobro razumete!
#5
takole zavitega kolektorja, vam ne bo uspelo zakopati
#6
Slinky lahko daš raztegnjen ali na gosto enako kot klasiko lahko položiš na 0.4 ali na 0.8m razdalje. Če slinky daš na gosto, bo obremenitev/m2 velika. Vendar pri tem lahko upoštevaš, da slinky ne pobira samo iz teh kvadratnih metrov, ki jih pokriva, ampak intenzivno pobira tudi iz okolice jarka, ker je na robu več cevi, zato lahko k površini slinky-ja prišteješ še vsaj iz 1 m okolice na vsaki strani. Uporabnega volumna nisi zmanjšal, samo cevi si bolj skoncentriral, zato je manj kopanja, ker ti ni treba odkriti celotne površine. Če je jarek en sam (npr. okoli hiše) ima kolektor na vsaki strani zelo veliko robnega pasu, sicer pa jarki vplivajo drug na drugega. Pri težavah s prostorom se lahko izkoristi še globina in kolektor položiš ne na standardnih 1.2 m, ampak na 1.8-2 m.
Pri z vodo nasičeni zemljini visoka obremenitev na/m2 ne predstavlja problema, saj je prevodnost toplote v njej večja.
Če upoštevaš, da je ne glede na način polaganja uporabljen enak volumen, ti bo varianta s turbulentnimi tokovi dala boljši rezultat.
Kaj ti pomaga v zemlji uskladišlčena toplota, če je kolektor zaradi slabega prehoda skozi cev ne more povleči v kurilnico.
Turbulentni kolektor, ne glede na to, ali je položen ravno ali slinky, med delovanjem TČ intenzivno ohlaja mikrookolico in s tem zagotavlja višjo temperaturo slanice (za to se borimo, ali ne?). S tem ustvarja večjo temperaturno razliko med mikro in daljno okolico cevi in zato toplota ponovno priteka v bližino cevi. Med mirovanjem se temperatura izravna.
Celotna količina iz zemlje pridobljene energije bo pri turbulentnem kolektorju večja kot pri laminarnem (za to se borimo, ali ne?).
V primeru laminarnega toka bo TČ z istim vložkom električne energije pridobila manjši output toplotne energije, ker bo s trajanjem obratovanja temperatura slanice na vstopu v TČ hitreje padala kot pa pri turbulentnem.

Če komentiram še tvojo skico:
Na razpolago imaš 30 x 5 m (zakaj ne vrišeš dimenzij???) + potok pogojno + nekaj na spodnjem delu parcele. Ob potoku si narisal 3 veje + eno v potoku. Tiste tri veje ne morejo biti dolge 100 m, če je parcela dolga 30m in gre cev samo 1x gor in dol?
@slepec ima prav, da tega kolektorja ne boste mogli tako položiti. Kakšen pa je radij krivljenja za 25x2,3?
(glej podatke proizvajalca, 20x premer pri + 20°C?). Baje se da cev 25x2,3 pri 25°C kriviti tudi na 30 cm polmera, ampak to je že nevarno, da se ti prelomi.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.krv.de/images/stories/docs/pe-80_100.pdf">http://www.krv.de/images/stories/docs/pe-80_100.pdf</a><!-- m -->, stran 14
Nariši zadevo točno v merilu in vse veje dolge po 100, če se ti bo sešlo..
Kaj pa vertikalni kolektor? <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.elektroheinle.com/images/grabenkollektor1.jpg">http://www.elektroheinle.com/images/gra ... ektor1.jpg</a><!-- m -->
#7
Zdravo,
se opravičujem za pozen odgovor (dopust Smile)

Nekako sem poizkušal vkomponirati slinky kolektor pa mi nikakor ne rata, brez da bi šel pod potok. Tega ne želim, ker nimam varovala, če slučajno kaj odnese. Potok pa se mi zdi vredno izkoristiti. Verjamem pa da je slinky boljša zadeva kot klasika.
tale kolektor, katerega si dal sliko deluje OK vendar spet nimam varovala, lahko pa bi ga vdelal v brežino potoka in s tem dobil kar nekaj površine (volumna).

Prilagam sliko situacije z merami:
[attachment=o17175]

Ne bom lagal da se še vedno najbolj nagibam k klasičnem 4x100m kolektorju z razdelilnim jaškom, prevsem zaradi konfiguracije terena, pa tudi sam potek polaganja ni kompliciran-lahko najmanj zaj***m.
Vprašanje, ki se tu postavlja je kje dobiti ugodno jašek, razdelilce z ventili in ostalo opremo ter alkaten cevi. Najbolj mi diši, da bi nekje kupil vse v kompletu, seveda za razumno ceno. Gledal sem malo v tujini, pa ne najdem ničesar (verjetno ne najdem nemškega izraza za to). Pri nas so cene precej hude in mislim da se da dobiti ceneje.

Glede radijev bi šel precej na varno stran, se pravi čimvečji radij ukrivljanja. Najbolj me muči razmak med cevmi, saj v dokumentaciji Stiebel eltrona piše da je razmak 0,6m, vsi pa govorijo o 0,8m. Pri meni to pomeni kar veliko razliko v sami razpeljavi cevi, tako da bi rad kako mnenje še o tem.

Lp,
Rok


Priložene datoteke
.jpg   ejnavajndovdo2.jpg (Velikost: 62,38 KB / Prenosi: 1791)
#8
cena kolektorja 4x 100 m in jaška in vse kar spada zraven je v slo, 1600 eu
jaz na tvojem mestu ne bi dajal kolektorja pod potok, raje daj eno ali več cevi plastične, v potok in naredi nad kolektorjem ponikvalnice 1 ali več ,pa naj potok vlaži zemljo nad kolektorjem,
tako bom naredil jaz, samo da nimam potoka , ampak bom vodo-od žlebov in celega dvorišča speljal na kolektor v 3 ponikvalnice,ki bojo namakale kolektor
#9
V Sloveniji ponujajo komplete tukaj:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.geotech.si/phocadownload/cenik-geotech-2011.pdf">http://www.geotech.si/phocadownload/cen ... h-2011.pdf</a><!-- m -->

Mi smo cevi za kolektor nabavili tukaj:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.hdg-gmbh.com/de/produkte/bohrung/sonstiges-zubehoer.html">http://www.hdg-gmbh.com/de/produkte/boh ... ehoer.html</a><!-- m -->
0.85€/m HD-PE100-RC 32X2,9 + 19% DDV + prevoz v Slovenijo cca 200 €

Razdelilec za dve veji: 99€, za 4 veje stane 232€ + stroški pošiljanja 33€.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.yatego.com/waermepumpen/p,4f7dec8a44709,461245b0e83504_7,hd-pe-soleverteiler-sondenverteiler">http://www.yatego.com/waermepumpen/p,4f ... nverteiler</a><!-- m -->
Razdelilec je montiran zraven TČ v kurilnici na steni, dobro izoliran. Jaška nimamo.

Če glede debeline in dolžine izbire cevi zaupaš Stieblu, zakaj jim pa pri priporočenem razmiku ne bi?
Ali so ti 0,8 m razmika ponujali v kombinaciji s cevmi 32x 3mm ali 25x2.3? Pri 25tki je 80 cm sigurno preveč, 80 cm je primerna za cevi 40. 32 cev je pri kolektorjih in sondah bolj pogosta dimenzija.
Razadalja med cevmi mora zagotavljati, da se ledena obroča, ki bi nastaneta okoli kolektorkse cevi, ne spojita, ker bi potem nastala ledena plošča po celotni površini kolektorja, ki bi se težko odtajala. Če imaš med cevmi npr. 60 cm, ti lahko obroč zraste do 30 cm.
Dobri kolektorji sploh nikoli ne pridejo pod 0, veliko jih pride pod 0 pozno v ogrevalni sezoni (februarja).
Glede razmikov, debeline in dolžine cevi, si oglej poglavje 5.3 in 5.5. Zate posebej zanimiv je diagram 5.11. Preberi si tudi ostalo (Google translate) in videl boš, kakšni so sklepi in priporočila:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.qucosa.de/fileadmin/data/qucosa/documents/1888/1189425172968-8196.pdf">http://www.qucosa.de/fileadmin/data/quc ... 8-8196.pdf</a><!-- m -->, poglavje 5.8, stran 108:
"Ist die zur Verfügung stehende Gartenfläche groß genug und es ist daher
nicht notwendig, die Kollektorfläche auf das Minimum auszulegen, so ist eine Verlegung mit einem Rohrabstand von 0,5 m empfehlenswert. Bei kleiner Gartenfläche ist der Kollektor auf die maximale flächenspezifische Leistung auszulegen. Unabhängig von der Klimazone und der Auslegungsorientierung werden die geringsten Jahresgesamtkosten mit dem Rohr Da 32 und turbulenter Durchströmung erreicht. Bei Beachtung der Strömungsform kann dieser Rohrtyp daher grundsätzlich empfohlen werden."

Kakšen je bil material ob izkopu za hišo? Zakaj kolektorja v celoti ne položiš na svoji parceli in opustiš misli na polaganje v potok?
#10
Zdravo,

Cevi za kolektor mi ponujajo nekateri DN40, drugi 32x3 PE80. Stiebel navaja 25x2,3mm. Katera bi bila optimum za moj primer? Rad bi toliko predimenzioniral kolektor, da nebi prišel do 0 stc. Menim da je površine z uporabo potoka dovolj.

Zanima me zaradi česa ste se odločili za cevi iz tujine, saj pridejo dražje kot v sloveniji? Je kakšna posebna kvaliteta, na katero je potrebno biti pozoren?

Kakšna je (dolgoročno) razlika med PVC ter INOX razdelilcem?

Geotech ponuja razdelilec z indikatorji pretoka ter manometrom, dočim ima PVC razdelilec iz linka plastične ventile in nič od zgoraj omenjene opreme.

Ob testnem izkopu (2 luknji) je bilo takole(od zgoraj navzdol):
-20cm zemlje
-30cm zemlja z ilovico
-100cm ilovica (zbita)
-30cm večji kamni pomešani z malo ilovice

Zadnja plast je že pod nivojem gladine potoka. Globlje nisem kopal. Sklep je bil tak da se skoplje cca 160cm globoko in se naredi 5cm posteljice (pesek 0-4mm), na to cev, katero se obsuje s peskom in nato dokončno zasuje.
Če bi kolektor omejil na parcelo samo bi moral iti preveč v notranjost (izven pasu ob reki), kar mi onemogoča posaditev dreves, vegetacija zamuja ipd. Tam bi imeli tudi vrtiček. Druga stvar je da se mi zdi vredno izkoristiti vir kot je potok.

lp,
Rok
#11
Pri nas ni nobene uradne tehnične smernice za samo dimenzioniranje zemeljskih kolektorjev. Še najbolje je pogledati nemški VDI 4640, kjer je vse napisano.

Razlika med našimi in tujimi je v ceni in kvaliteti. Pri nas je poleg Geotecha še Totra plastika, od tujih pa se da dobiti Rehau, Frank, HakaGerodur (imajo Ø 25 mm or Ø 32 mm PE100-RC), pa verjetno bi se še kaj našlo.

Za jašek so lahko 3 opcije:
- jaška ni in se izvedejo povezave v objektu
- kupi se tipski PVC jašek, ki ima po možnosti že vgrajen razdelilec
- kupi se betonska cev premera ene 100 cm in pokrov; na voljo v vsaki večji gradbei trgovini
#12
dolirok Napisal:Stiebel navaja 25x2,3mm. Katera bi bila optimum za moj primer? Rad bi toliko predimenzioniral kolektor, da nebi prišel do 0 stc. Menim da je površine z uporabo potoka dovolj.
Preberi tale star prispevek glede različnih variant:
<!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=7&t=44059&p=398603&hilit=40x#p398603">viewtopic.php?f=7&t=44059&p=398603&hilit=40x#p398603</a><!-- l -->
in poglej si diagrame v literaturi iz mojega prejšnjega prispevka, kjer je res podrobno razdelano po različmnih kriterijih. Odločiti pa se boš moral sam.
dolirok Napisal:Zanima me zaradi česa ste se odločili za cevi iz tujine, saj pridejo dražje kot v sloveniji? Je kakšna posebna kvaliteta, na katero je potrebno biti pozoren?
V Sloveniji se ni dalo dobiti cevi, daljših od 100 m v kosu. Cevi so v kvalitetei RC (Resistance to Crack), kar omogoča vgradnjo brez peščene posteljice v teren, kjer so lahko tudi kakšni kamni. Peščena posteljica zaradi številnih zračnih prostorov med delci peska pomeni slabšo povezavo cevi z okolico in slabšo prehodnost toplote iz okolice skozi cev kot je v originalni ilovnati zemljini.
Opis lastnosti cevi – glej na
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.bohren-sachsen.de/PDF/GEROtherm.pdf">http://www.bohren-sachsen.de/PDF/GEROtherm.pdf</a><!-- m -->
dolirok Napisal:Kakšna je (dolgoročno) razlika med PVC ter INOX razdelilcem?
Geotech ponuja razdelilec z indikatorji pretoka ter manometrom, dočim ima PVC razdelilec iz linka plastične ventile in nič od zgoraj omenjene opreme.
Razdelilec je v enaki kvaliteti kot kolektorka cev - HD PE 100 RC. Če bo cev zdržala, zakaj ne bi razdelilec? Več ti ne znam odgovoriti.
Pomembno je, da ima vsaka veja zaporni ventil, da lahko vsako posebej odzračiš ali zapreš v primeru težav. Merilec tlaka ni priporočljiv, ker pomeni dodaten padec tlaka. Potreben je samo, če nimaš vseh cevi enako dolgih, da nastaviš enak pretok čez vse cevi. Sicer pa ti tlak na strani kolektorja prikazuje toplotna črpalka.
Pretok vedno lahko izračunaš iz podatka o količini tekočine v ceveh in časa enega obtoka.
dolirok Napisal:Ob testnem izkopu (2 luknji) je bilo takole(od zgoraj navzdol):
-20cm zemlje
-30cm zemlja z ilovico
-100cm ilovica (zbita)
-30cm večji kamni pomešani z malo ilovice

Zadnja plast je že pod nivojem gladine potoka. Globlje nisem kopal. Sklep je bil tak da se skoplje cca 160cm globoko in se naredi 5cm posteljice (pesek 0-4mm), na to cev, katero se obsuje s peskom in nato dokončno zasuje.
Mislim, da je globina pravilno izbrana, glede na to, da se potem začne plast s kamni.
dolirok Napisal:Če bi kolektor omejil na parcelo samo bi moral iti preveč v notranjost (izven pasu ob reki), kar mi onemogoča posaditev dreves, vegetacija zamuja ipd. Tam bi imeli tudi vrtiček.
Glede dreves in zamujanja vegetacije smo na forumu že imeli debato. Zamujanja vegetacije naj ne bi bilo (a si kje to videl?). Problem so edino drevesa z globokimi koreninami. Vrtiček nad kolektorjem absolutno ni problematičen.
<!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=7&t=43885&p=398619&hilit=korenine#p398619">viewtopic.php?f=7&t=43885&p=398619&hilit=korenine#p398619</a><!-- l -->
dolirok Napisal:Druga stvar je da se mi zdi vredno izkoristiti vir kot je potok.
Ponavadi je pas ob potoku nasičen z vodo in boš že na ta račun imel stalni dotok nove energije. Polaganje cevi v potok gotovo ni dovoljeno (uhajanje glikola??), poleg tega pa bi jih bilo težko fiksirati. Bolje, da narediš po svoji parceli. Prostora za dober kolektor imaš več kot dovolj.
#13
Ok Nekako je sem sklenil da poizkusimo tako:

32x3mm cev PE 100 RC
Razdelilec prav tako 100 RC
Betonska cev fi 100 ali 120 s pokrovom
Od jaška do TČ verjetno pride večja alkaten cev - izolirana bo od jaška do tč, saj gre pod dvoriščem. Oblečena bo v samolepljivi armaflex in vstavljena v fi 110 plastično rebrasto cev.
ČE odmislimo zanko v potoku bi dal 3 oz 4 veje ob potok in malenkost v notranjost parcele.

Zanima me še kaj menite o 1x300m turbulentni cevi? Pod dvoriščem do TČ bi vseeno dal navadno alkaten cev, da bi izkoristil vseh 300m cevi. V tem primeru bi hladno stran zanke dal ob potok, toplo pa ob hiši.

lp,
Rok
#14
Koliko zaščitnih cevi imaš pripravljenih za vstop v hišo? 1x fi 110 ali 2x?
Kako vstopijo v hišo? V klet in skozi stropno ploščo iz kleti v pritličje?
#15
Pozdravljeni
Če ima potok stalno vodo,in ne zamrzne pozimi,se pozanimaj za tak način,da vodo iz potoka črpaš, v kurilnici jo s toplotno ohlajaš do tik pred lediščem in jo vračaš v potok malo niže.Take toplotne obstajajo,ne vem pa kam vprašat.Neka žlahta v Škofji Loki jo imajo že več kot 30let.Za tak sistem bi bilo veliko manj infrastrukture,pa še toplotna bi delala ves čas nad nulo.
1 2 3 4
Iskanje po temi