PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Tlaki, izolacija in ostrešja Sanacija strešne kritine

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pozdravljeni,
pogosto spremljam ta forum in sem do zdaj izvedel marsikaj novega, prebral veliko o kritinah, tokrat pa imam nekaj zelo specifičnih vprašanj.
Prišlo je do sledeče situacije spodaj:
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/3l/Ht/LZBHd3d/1/wp001085unichr("46")jpg[/img]

"Slavna" tegola canadese po 22 letih ob vsakem malo večjem vetru leti po zraku. Bojda smo še srečni, da je zdržala toliko. To pripisujem usmerjenosti V in Z, sosed in mnogi drugi v okolici z J in S usmerjenostjo pa so že vsi bili prisiljeni zamenjati kritino.
Izvajalec del že dolgo pokopan, sama izvedba pa se bere kot komedija. Špirovci, deske (od a do ž, nekatere umazne od betona tako, da sklepam da so iz feršalunge, nekaj je bilo svežih...), dahpapa (samo nad hišnim delom, vsi nadstreški, podaljški so očitno brez, saj vidim deske, ko flikam steho). Kvazi zračni most pa je špranja med širovci in steno ter izhod zgoraj. Takratno "izjemno" novost in nevednost staršev glede pravilne izvedbe nikakor ne želimo ponoviti. Takrat je izvajalec delal po svoje, danes pa imamo na srečo tale forum ter internet in se lahko človek hitro pouči.
Skratka želja je bobrovec, pa je tukaj en velik AMPAK. Naklon je 30°, ter nekje 16° na frčadah. Sklepam, da glede na podatke proizvajalcev to odpade- nebi radi imeli kombinirano z plehom nad frčadam. Kot drugo je zasnova ostrešja stara nekaj nad 40 let s dodanim prizidkom in frčadami ob prehodu na tegolo. Takrat so se obstoječim tesanim špirovcem dodali novi. Hiša ima bolj slabo izvedene temelje, ki so na eni strani že bili podkopani in ojačani druga stran pa še čaka dobre čase :roll: je pa bojda bila dokaj trda podlaga, ko se je hiša gradila. Skratka dobesedno cvikamo, kaj bi 10+ ton opeke naredilo.
Govorimo o 250m2, 500m nad morjem v širši okolici Šentjurja. Na vrhu hribu brez zavetrja, tako da "Rus" pozimi fajn pihne in sneg najde vsako luknjico in tudi sicer je prepih nekaj vsakdanjega.
Ker je v sklopu dvorišča tudi 300+ lesena stara hiša ter 200+ star hlev (kamen+les) oba krita s lesenimi skodlami, je arhitektka svetovala nekaj naravnega z naravno barvo- Opeka ali ravna kritina (špic šablona oz. te esalove, ne vem kako se reče pravilno tovrstni kritini). To omenjam zato, ker se dolgoročno namerava vse skupaj turistično tržiti. Svetovano nam je torej bilo, da pokrijemo hišo in v prihodnje novi gospodarski objekt s enako kritino, da se ne poruši nek izgled/ celota. Tako da vso plehovje in sijoči odtenki absolutno odpadejo.

Torej, kaj bi mi svetovali glede na moj dolg opis situacije?
Po mojem mnenju bi v vsakem primeru stara tegola šla dol, ker ta ni niti vodotesna, niti nima povsod podkritine. Pa nekaj teže se le odstrani. Tondachova stran sicer trdi, da sicer sama kritina ne prinaša velik del k zmanjšani nosilnosti. Glede na mojo lokacijo bi morala streha nositi 170kg/m2 po predpisih. Ker pa pri nas desetletja nazaj niso kaj veliko upoštevali to, menim da igra vlogo ali si dam nad glavo 10t+ sneg, ali 3 tone+sneg.

= Opeka- pa bi morala biti profilna oz. takšna da ustreza naklonu. V oko mi je najbolj padel creatonov balance, ki je lažje konstrukcije, sem pa tukaj na forumu prebral o porodnih težavah. Ali bolje kaj drugega in pač večjo težo po m^2? Ter se ojača špirovce na kritičnih točkah, npr frčada je nekje 6m pa se vmes podpre- vidno na sliki [url]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/U/i8/2HpwfyCV/wp001081unichr("46")jpg[/url]
konca strehe na obeh straneh sta za moje pojme dovolj podprta s kostanjevimi stebri [url]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/3M/ig/2uohvDrd/wp001083unichr("46")jpg[/url]

= esalova ravna krina z dvojnim kritjem. Nekje pol lažje kot opeka, pa komplicirana menjava, nepohodnost (sicer nameravamo sončne kolektorje prestaviti na tla). Ima kdo kakršne koli izkušnje? Bojda niso več tako vzdržljive kot so bile azbestne. Sicer bi na novo gospodarsko poslopje z večjim naklonom in enojnim kritjem perfektno pasale.

= do prejetega mnenje s strani arhitektke smo najbolj pogledovali proti gerardu in ostalim iz te kategorije. Je sicer kovinska, ima pa vsaj posip. Nekako najmanj skrbi glede teže bi si dali nad glavo. Je pa kritina zaradi katere tukaj preberem daleč najbolj nasprotujoča si mnenja in smo zares v temi, kaj lahko pričakujemo od kritine čez 30 let.

= ali ponovno avantura z tegolo canadese, ki bi naj zdaj "zares" držala, ker so papir zamenjala steklena vlakna. Nekako najmanj željna verzija zaradi zelo slabih izkušenj. Po občutku mislim, da ena dražjih saj bi morali izvesti še drugo deskanje s ploščami.

Za vsakršna mnenja, izkušnje in nasvete se res lepo zahvaljujem. :wink:
#2
Ker si "letalo", poleti do AtejaIbe, pa prosi za nasvet. Ni edini, dober mojster se danes najde, poglej okoli sebe.
#3
letalo Napisal:= ali ponovno avantura z tegolo canadese, ki bi naj zdaj "zares" držala, ker
popolnoma ista(enaka) zadeva pri mojem tastu, vendar je dedc mel srečo, ker je (če kdo pomni) nekega junijskega popoldneva 2010 ruknila na Bizeljskem in okolici nepojmljiva toča (cesto na Svete gore so morali plužit)....klic zavarovalnice in dokaj priznani krovec z našega konca (Tršinar) je celo streho oz. kr čez staro tegolo oblepil z nekim namenskim (kot izotek debel) trakom(folijo) in nalepil gor novo tegolo: "volk sit in koza cela" zgleda fantastično, po petih letih nobene vidne spremembe, sproti je pa še rekel, da te tegole kupljene prav tistih let kot tvoja, nisi niti za štale pokrivat....

Tako da jaz bi novo tegolo preko obstoječe po liniji najmanjšega odpora (tudi za denarnico najsprejemljiva odločitev)
#4
Si po liniji najmanjšega odpora čez umazane gate oblečete sveže gate?
Sory nisem stručko za strehe, a jaz tako ne bi pustil sanirati.
#5
letalo,
vsekakor staro tegolo dol (KOMPLET) in novo " kritino" gor.
Ja, "ataIBA" je blizu; drži da se tudi ne ujameva v določenih pogledih. Tudi meni je namignil, da tegola ni za naše konce.
Že pred časom, v stari Yugi, je bila tegola z stekleni vlakni ( Candese), a je bila najdražja v tistem času, na tržišču v SLO v redni prodaji.
Sam sem staro komplet ostranil in na novo položil tegolo, a tokrat ISOLA- Kuttet + ISOKraft podložni trak.
Sem imel tudi podobne želje o glinenem strešniku, a je cena tu prevagala + določena dela opravil v lastni režiji.
podobno zadevo, kot prit ebi bomo letos reševali pri prijatelju. Težava, mali naklon , le 15°.
Drži, da balance se začne z sekundarno kritino od 16°dalje (po podatkih že celo 14°), je pa teža tudi 38 kg napram 10-12 kg.
Za tvoj primer bo potrebno kar spretnega krovca z znanjem, krovskih del.
Tudi za primer uporabe creatona, bi ti predlagal deskanje.
Dahpapa ni niti v času izdelave vaše kritine bila priporočena.
Ali imate sploh izveden pod tegolo zračni sloj? Glede ponovnega deskanja: 250m2=7m3 desk + kontra štafli ......€?? ;ni nekam veliki strošek.
Ali lahko kaj naredite v lastni režiji??
Moj predlog: pridobite ponudbe in nato se odločite. Imel sem tri strešnike v "pacu".
Bi predlagal, da se pozanimate o ISOLA tegoli.

Glede Gerard kritine: smo jo izvedli na podobnem terenu kot si ti z hišo. Klasično ostrešje, sekundarna kritina + Gerard (Milano).Tudi na vrhu hriba.
Lep pozdrav
#6
sašo65 Napisal:
letalo Napisal:= ali ponovno avantura z tegolo canadese, ki bi naj zdaj "zares" držala, ker
popolnoma ista(enaka) zadeva pri mojem tastu, vendar je dedc mel srečo, ker je (če kdo pomni) nekega junijskega popoldneva 2010 ruknila na Bizeljskem in okolici nepojmljiva toča (cesto na Svete gore so morali plužit)....klic zavarovalnice in dokaj priznani krovec z našega konca (Tršinar) je celo streho oz. kr čez staro tegolo oblepil z nekim namenskim (kot izotek debel) trakom(folijo) in nalepil gor novo tegolo: "volk sit in koza cela" zgleda fantastično, po petih letih nobene vidne spremembe, sproti je pa še rekel, da te tegole kupljene prav tistih let kot tvoja, nisi niti za štale pokrivat....

Tako da jaz bi novo tegolo preko obstoječe po liniji najmanjšega odpora (tudi za denarnico najsprejemljiva odločitev)

Ni ga proizvajalca bitumenske kritine, ki bi dal garancijo na tak način sanacije. Stara skodla je ostala moteč element v debelini cca 1 cm in pritrjena z lepenkarji dolžine 25. Na to dotrajano debelino ti je izvajalec dal še 4 mm bitumenskega traka, ki ga je lahko "izredno kvalitetno :mrgreen: " lepil na dotrajano podlago ?! Sledil je sloj nove bitumenske skodle v debelini cca 1 cm (debelina skodle x 2,4 faktor prekrivanja). Torej je skupna debelina slojev čez 20 mm. Pritrjeval jo je verjetno z lepenkarji dolžine 35 mm...
Pri vseh sanacijah streh z bitumensko skodlo, smo dosedaj sanirali samo 1 x tako, da je skodla ostala na strehi. Naklon je čez 45, hladno in močno prezračevano podstrešje, deske bile impregnirane. Sanacija je zajemala štafle 5/8, late 5/4 in opečna kritina.
Vse druge objekte smo slekli dotrajane kritine in pri odstranitvi je bilo vsem jasno, zakaj je to potrebno. Odstraniti je potrebno gnile deske,....
Še bo dela :wink: ...
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
#7
ataIBA Napisal:Še bo dela :wink: ...

na tistih koncih je rada toča :mrgreen:

ataIBA Napisal:Naklon je čez 45, hladno in močno prezračevano podstrešje, deske bile impregnirane.
tudi tukaj (pri tastu je to) je tako....

Mislim, da je sancija kr uspešno bila izvedena, kot sem napisal, plačala je pa itak zavarovalnica, ki se je strinjala s tem sanacijskim projektom, ki niti ni bil ne vem kako drag (cca 220 m2 približno 6000€) je pa (vsaj po besedah krovca) sedaj na strehi tegola najboljše kvalitete......(če, ne poznam tegol) ima pa prav, ko pravi, da te, ki so se dajale na strehe 90-tih let, niso niti za hleve...
#8
Imam vrtno uto z naklonom 16 st. pokrito s tegola canadese že 25 let. Ob nevihti (dež z vetrom) mi na enem mestu spušča od prvega dne. Sem od tistega mesta do slemena od zunaj zakital vse robove tegole - ni pomagalo, le malce se je zmanjšala količina. V podstavljeno posodo se mi nabere manj kot 2 dl vode. Na enem mestu sem s spodnje strani že ojačal desko, ker je preveč trhla.

Imam garažo z naklonom 16 st. Pred 2 letoma sem jo prekril z opečnatim strešnikom ... za majhne naklone. V kapu sem zanalašč pustil en del (40 x 80 cm) brez sekundarne kritine. Do sedaj sem tam opazil nekaj vode ob odjugi po suhem snegu. Ob nevihti še nikdar.

Bi ti priporočal tak opečnati strešnik, cena približno 13 E/m2 + slemenjaki, ....
Nimam časa - sem v penziji!
#9
sašo65 Napisal:
ataIBA Napisal:Še bo dela :wink: ...

na tistih koncih je rada toča :mrgreen:

ataIBA Napisal:Naklon je čez 45, hladno in močno prezračevano podstrešje, deske bile impregnirane.
tudi tukaj (pri tastu je to) je tako....

Mislim, da je sancija kr uspešno bila izvedena, kot sem napisal, plačala je pa itak zavarovalnica, ki se je strinjala s tem sanacijskim projektom, ki niti ni bil ne vem kako drag (cca 220 m2 približno 6000€) je pa (vsaj po besedah krovca) sedaj na strehi tegola najboljše kvalitete......(če, ne poznam tegol) ima pa prav, ko pravi, da te, ki so se dajale na strehe 90-tih let, niso niti za hleve...

Čisto na kratko: jaz bi tak način sanacije odklonil, ker tudi pri tem načinu moram dati na izvedbo 10 let garancije. Recimo, da bi se bal teže južnega snega na velikem naklonu in z veliko obremenitvijo na predolge nove lepenkarje zabite v pogojno užitne deske.... Tu sama kvaliteta nove skodle ni vprašljiva 8) .
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
#10
ataIBA Napisal:Čisto na kratko: jaz bi tak način sanacije odklonil
on (krovec) je pa sam predlagal......

Saj če tako razmišljaš, tudi meni je kasneje "kapnilo" da bi bilo mogoče le bolje staro tegolo dol potrgat in potem polagat novo, vendar je ozpadlo tako kot je......deske so pa definitvno o.k.
#11
Če bi delal za sebe bi isto podvojil. Mislim da pol cm daljši lepenkarji niso sporni, saj niso v zraku. Tegola pa je lahko še tako fancy mislim da je vse skupaj dosti podobn šmorn. Sedaj ko je prekrito praktično triplastno ne bi smelo zamakat tudi če nova tegola kje spusti.
#12
Sem se pogovarjal s "svojim" krovcem o polaganju nove tegole na staro. Je bil kratek in jedrnat: "kot bi z drekom rit brisal".
#13
T0RN4D0 Napisal:Če bi delal za sebe bi isto podvojil. Mislim da pol cm daljši lepenkarji niso sporni, saj niso v zraku. Tegola pa je lahko še tako fancy mislim da je vse skupaj dosti podobn šmorn. Sedaj ko je prekrito praktično triplastno ne bi smelo zamakat tudi če nova tegola kje spusti.
Si pozabil kaj so te učili v šoli? Sila F x ročica r. Ročica pri žebljih mora biti čim krajša. Ročica je razdalja od desk do površine kritine. Daljša je, bolj globoko morajo biti lepenkarji zabiti v desko. Tukaj pa si omejen z njeno debelino, poševno pa jih ne moreš zabijati, da ne pride do izruvanja...
Triplastno prekrivanje? Ko voda pod skodlo zmrzne,...
Eh, brez veze :roll: .... Kdor še sedaj ne razume, bo pač naredil po svoje. Saj nekaj let vse drži :mrgreen: .
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
#14
Spoštovani,

ko gledam vašo sliko kritine in leto izdelave strehe me zanima če je bila to res tegola candense ali pa je mogoče katera druga bitumenska skodla na kartonu in ne na steklenem voalu.
Na navedeno stanje upliva tudi ali je bila podloga za tegolo narejena iz smrekovih desk ali osb plošč, ker v primeru desk, deske dihajo in posledično trgajo tegolo.
Saj veste proizvajalcev je veliko, krovcev prav tako in hitro se naredijo kakšne spremembe pri montažah - goljufije.
Sam se pretežno ukvarjam z navedenimi zadevami sanacijami streh in v 90 % primerih naletim na zelo slabo izvedbo, podjetje ki pa je delo opravilo pa ga ni več, in to gre za strehe stare od 1 do 3 let.
Pri vašem primeru vam svetujem, da streho obnovite z novo vendar isto z tegolo candense, vendar z upoštevanje da je potrebno staro kritino odstraniti, po potrebi izvesti prezračevalni kanal če ga še ni ter strešino obvezno narediti z osb ploščami ter bitumensko samoleplijivo folijo.(predpriprava)
To pa vam pišem zato ker streha je narejena sedaj po obliki in formi za tegolo uključno z prezračevanjem na vrhu strehe in bi bila sanacija v tej smeri najcenejša brez velikih dodatnih del.

S spoštovanjem,

Klančišar Roman
030646384
Iskanje po temi