[xavi]

Vsekakor se postavlja vprašanje, kako se inverterskemu kompresorju prilagaja potopna črpalka za vodo oz. črpalka, ki pretaka slanico oz. če je to smiselno.

[Migaj]

seveda je smiselno

[xavi]

Potem mora biti potopna črpalka, ki lahko prilagaja pretok. Ali pa dela na polno, TČ pa vzame samo toliko, kolikor potrebuje, ostalo pa gre v prazno in s tem tudi el. energija, ki jo potopna črpalka pri delovanju na polno skuri. Kako je s tem?

[Migaj]

on off ter potopna črpalka na polno
ali
inverter ter frekvenčno regulirana potopna črpalka

[Poldee]

Napaka, nikakor nisem proti inverterski tehnologiji, če je le ta prava. Je pa neizpodbitno, da pri zemlja voda in voda voda ni od nje nobene koristi, celo nasprotno :wink:

Ajoj, sele zdaj vidim v kateri temi... Ja, Z/V ali V/V je druga pesem. Ze bezim iz teme :-)

[xavi]

Mogoče sem malo skeptičen. Toda kako bo črpalka, ki dela z delno močjo premagala višinsko razliko 20-25 m. Pri slanici je vseeno mogoče malo drugače, se pa pojavlja upor.

[remi]

Če se omejimo samo na TČ zemlja/voda , kar je naslov teme, v Nemčiji (ki ni proti napredku, ali pač?) montirajo samo on/off sisteme. Če je TČ v kombinaciji s talnim gretjem, razgledani nemški investitorji NE montirajo zalogovnika.
Tak sistem je investicijsko primerljiv z inverterji zrak/voda, po ekonomičnosti pa ga presega. @sassapo in @Merlin1 sta glede tega čisto na liniji.

[Žiga]

Ne glede na vse prejšnje teme, kjer se je s tem problemom ukvarjalo, bi jaz vseeno rad razčistil neko malenkost. :oops:

Da bo problem čim bolj preprost, predpostavimo naslednje:
Imejmo hišo, ki porabi pod 20kWh/m2 in ima 6 cm betonski estrih s talnim ogrevanjem brez zalogovnika. Ali kdo (predvsem imam v mislih tebe, @Telmos :wink: ) v tem primeru vidi kakšno prednost inverterske TČ pred ON/OFF in obrazložitev zakaj. Ne zanimajo me slabosti, samo ali je kakšna prednost inverterja v smislu udobja bivanja ali pa npr. daljše življenjske dobe, ker je manj vklopov in izklopov. Tudi varčnost delovanja me ne zanima.

[Homer]

Nisem prepričan da je vztrajnost estriha enakovredna inverterski regulaciji. Po mojem prepričanju bo sprememba temperature estriha pri on off bistveno večja, kot v primeru inverterja. Torej udobje z inverterjem boljše.
O daljši ali krajši življenjski dobi pa verjetno lahko samo filozofiramo......

[Fantocci]

Kljub zelo dobro izolirani hiši (pasivni razred) in talnem gretju (brez zalogovnika sicer) opažam, da moč (poraba) inverterja kar precej niha (med 16 in 80 %). Govorim za Z/V (in menim, da je v tem primeru inverter koristen).
Ocenjujem, da je to predvsem posledica zunanjih razmer (temp. in vlažnost zraka), ker hiši še ne živimo tako da nekih notranjih dobitkov ni. V primeru stabilnih razmer zemlja/voda bi bilo delovanje lahko dosti bolj enakomerno in po moje potrebe po inverterju verjetno ne bi bilo.
Sicer pa Remi, povej svoje izkušnje.

Glede investicije pa: naša je bila okoli 5500 EUR (5kW TČ z montažo in zagonom + 200l solarni bojler + hidravlični priklop).
Koliko bi me potem prišla primerljiva zemlja/voda?

[Homer]

Vpliv zunanjih razmer imaš v vsakem primeru in ne glede na vir ogrevanja.
Edina razlika, ki jo imaš pri sistemu zrak-voda napram ostalim (voda-voda, zemlja-voda, ali kakršnokoli klasično ogrevanje) je v vplivu temperature in vlage na COP.
Tako boš v vsakem primeru imel pri temperaturah (npr > 10 stopinj) majhne potrebe (npr < 20%). Zato mislim , da inverter v vsakem primeru "zmaga"...

[Fantocci]

Nismo se razumeli.
Vpliv zunanjih razmer (gledano v smislu energijskih izgub) je pri pasivnih hišah relativno majhen in seveda neodvisen od tipa ogrevanja. Ampak nisem mislil na izgube.

Zelo pa vplivajo zunanje razmere na delo TČ zrak/voda (njen Cop).
Te pa so v primeru zemlja/voda dokaj konstantne (temperatura zemljine le počasi pada proti pomladi). In menim da ni potrebe po inverterju ravno zaradi tega. Za zalogovnik pa nisem prepričan, naj povejo ljudje ki to imajo, iz prakse. Tudi cena investicije bi me zanimala, za primerjavo. Svojo sem podal.

[sašo65]

Tudi cena investicije bi me zanimala, za primerjavo. Svojo sem podal.

relativna zadeva, vendar mislim da ne bi veliko kiksnil, če bi rekel X2

[Homer]

Ne glede na to, da so energijske izgube pasivne hiše majhne, so te v vsakem primeru odvisne od zunanjih temperatur.
Z drugimi besedami, boš potreboval šibkejšo TČ, a tudi pri majhni potrebni moči se bodo potrebe spreminjale. Pravzaprav se bodo potrebe še bolj spreminjale, saj bodo tudi pribitki postali zelo pomembni........

[alanford]

Jaz sem razumel Fantoccija takole:
Neglede na vir ogrevanja, še manj pa, ali gre za on/off tč ali inverter ali zemlja/voda, Voda/voda ali Zrak voda, so toplotne izgube vedno iste oziroma se enako spreminjajo PRIBLIŽNO LINEARNO z zunanjo temperaturo in so odvisne od toplotne prevodnosti ovoja (strmina krivulje). Pri pasivnih hišah je ta krivulja zelo položna.

Drugače pa je z porabo.
Krivulja (skoraj premica) odjema je pri zemlja/voda in voda/voda skoraj enaka krivulji toplotnih izgub.
Krivulja odjema, zaradi padca COPa z nižanjem zunanje temperature, pa ne more biti niti približno enaka premici. Ker se faktorja:
1. povečanje odjema zaradi povečanih toplotnih izgub zaradi padca zunanje temperature in
2. povečanje odjema zaradi slabšanje COPa zaradi padca zunanje temperature
med seboj MNOŽITA.

Če malo poenostavim bi lahko rekel, da se pri zrak/voda odjem povečuje s kvadratom padca zunanje temperature, medtem ko pri voda/voda in zemlja voda pa ne in je skoraj linearna odvisnost.