[Brezdomec]

Iz [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/viewtopicunichr("46")php?f=7&t=30197&start=120]tele teme[/url] bi se lahko razvila zanimiva debata.

Samo razmišlanje... torej peč klasična z tremi " šklatlastimi" izmenjevalci", v začetku kurjenja nekje 250 plus stopijn dimnih plinov... po prvi tretinji, (cca...) začne zapirati loputo dovoda zraka in se ustali nekje pri recimo 160 stopinjah, torej v peči tli... dodamo zalogovnik, seveda ni več pripranja, naklada zgori pri 250 plus, kaj pa če toplotni izmenjevalci enostavno niso sposobni več prevzeti te temperature... dodamo turbolatorje, oziroma virbulatorje... vendar kje je tista meja ko smo z njihovo pomočjo prenesli toploto na izmenjevalce, ali pač toliko priprli pretok zraka pri izgorevanju da je le to samo po sebi slabše in z tem posledično manjša temperatura dimnih plinov... in če naredim še korak dalje, navadna peč enostavno z svojimi toplotnimi izmenjevalci enostavno ni sposobna privzeti vse toplote ki jo ustvarjajo dimni plini...

navadna peč enostavno z svojimi toplotnimi izmenjevalci enostavno ni sposobna privzeti vse toplote ki jo ustvarjajo dimni plini..

Ne drži.
Tehnični podatki (moč, izkoristek, temp.dimnih plinov, ...) so dobljeni s praktičnimi preizkusi kurjenja.

Da bi ti s svojim kotlom dosegal optimalne izkoristke, se moraš držati teh podatkov. Ko dosežeš predvideno temperaturo kotla urediš dimniški vlek za dosego potrebne temperature dimnih plinov (delno pripiranje vstopa zraka in delno pripiranje izstopa v dimnik. Ko to dosežeš, ni več vprašanje, ali je toplotni izmenjevalec sposoben prenesti ustrezno toplotno moč na vodo.

Kdor pa dosega temperaturo dimnih plinov nižje od deklariranih pa se mora sprijazniti, da ima preslab dimniški vlek, da bi dosegel optimalni izkoristek in deklarirano moč.

Marsikdo v kotel namesti šamot, turbolatorje in mu s tem spremeni moč/izkoristek. Že če zakuriš z vrha, so v začetni fazi gorenja neizkoriščene tri stene in vodna rešetka izmenjevalcev. Posledično je moč kotla pri enakem ognju manjša. Hkrati se plamen takoj dotakne "stropa" in ne more razviti visoke temperature. Če pa na "strop pritrdiš šamotno ploščo, pa si poleg boljšega gorenja dodatno zmanjšal površino izmenjevalca. Res pa se nekaj toplote prenese tudi preko šamota, vendar manj kot od direktnega plamena/dima. Če tega šamota ni, je spet vprašanje, če se "strop" splača čistiti, saj prašna obloga pripomore k večji temperaturi plamena. Aleks je pisal o adiabatnem gorenju. (Ko plamen gori , mu ne smemo odvajati toplote, to storimo šele dimnim plinom.)

S stališča izkoristka bi bilo bolje, da kotel ne bi bil do vrha naložen. Moral pa bi dežurati in vsakih par minut naložiti polenček. (Komu se pa da...). Idealno je torej, da je ogenj čim bolj vroč, da pogori čim več snovi. Hkrati pa mora biti čim "manjši", da lahko njegovo toploto izmenjevalci absorbirajo. Nasprotujoči si zahtevi. :twisted: Pa še to: Na primer, da ima 20kW kotel pri delovni temperaturi 2kW sevalnih izgub, torej 10%. Kotel smo s šamotom, turbolatorji itd. predelali in najbolje deluje na 10 kW moči. Temperatura dimnih plinov nizka, plamen vroč, izkoristek izgorevanja visok. Ampak 2kW sedaj predstavljata 20% izgub. Da bi bila predelava smiselna, bi moral biti izkoristek ustrezno večji.

Pravzaprav lahko govorimo o treh izkoristkih, ni nujno, da sovpadajo. Ekološki izkoristek (emisije dimnih plinov), tehnični izkoristek gorenja (ETA), ki je odvisen od temperature dimnih plinov in preostanka kisika, potem pa še izkoristek sistema (poraba drv). Lahko gre temperatura dimnih plinov v višave, polena srka v dimnik, izpuščaš pa samo CO2 in H2O. Lahko pa je izgorevanje nekaj odstotkov slabše, vendar so izmenjevalci absorbirali več toplote in bo poraba drv manjša.

Če imaš neizoliran dimnik sredi hiše, imaš stensko ogrevanje. Kljub temu, da gre v dimnik 300+°C, dimnik nekaj toplote absorbira in niti ni tako grozno. Seveda je moderno dimniško tuljavo izolirati, da gre ta toplota iz hiše.

Če se ne motim, so bila pri ferothermkah pri kurišču še rešetkasta vratca (ala sekundarni zrak). Ker so se v dobi kurilca pri nas izgubila, ogenj pa ni dobro gorel, saj je preveč zraka šlo direktno v dimnik, sem dostop zraka preprečil s pločevino. Iz čistilnih vrat pa mi v kurišče štrli kakih 20cm cevi, ki jo po potrebi zamašim. Zdi se mi, da najboljše rezultate kurjenja dosežem, če loputo (primarnega) zraka, ki gre skozi vodno hlajeno rešetko priprem, da ogenj dobi več zraka iz te cevi ("sekundarni" zrak). Če loputo preveč priprem, ogenj izgubi "zdravo" rumeno barvo, tvori se premalo plina, preveč "sekundarca" pa podhladi plamen . Če jo pustim preveč odprto, pa gredo dimni plini pošteno čez 300°C. Lep in stabilen plamen težko dosežem pod 240°C, zato v dimnik spuščam med 250 in slabih 300°C, odvisno od prašnih oblog v kotlu in moje roke. "Samsona" ne uporabljam več. Ko se ogenj razgori in bi potreboval še več zraka, bi le ta priprl loputo in obratno. Bolje fiksna nastavitev.

Zakurim z vrha. Dolagati je najbolje par debelih polen takrat, ko je še veliko žerjavice. Idealno je počakati kakšno minuto, da se začnejo pošteno vplinjati, potem pa priprem nalagalna vrata. Plamen se v trenutku podaljša. Očitno bi sicer neizgorjeno šlo v dimnik. Čez čas vrata zaprem, kasneje pa še zamašim cev. Nekako se sklada s teorijo, da najprej z velikim pogorijo močno hlapljive sestavine, ki potrebujejo veliko "sekundarca", žerjavica pa "sekundarnega" zraka ne potrebuje.

Tako je to, ko človek nabavi termometer in izvrta luknjo še v nakladalna vrata (navadno steklo je počilo, a vseeno služi namenu). Potem pa kot debil bulji v ogenj in poskuša doktorirati iz kurjenja na drva na kotlu, ki temu ni namenjen.

[Hanzi]

Sem mislil da smo samo uplinjaki poroceni s kurilnico. Pa se najdejo tudi krematoriji (by cratos)
Zanimivo bi bilo na ferrotermovko nataknit kalorimeter in podati poročilo.
tako kot tudi na uplinjaka da malo "pohvalimo" laboratorijske podatke.
pa recimo da naj bo kalorimeter cimblizje peci,ne na drugi srrani hise ob zalogovniku

[jokovot]

Dimni plini, izkoristek in moč klasičnega kotla se pomoje najbolj izraža v izdelavi kotla in njegovih takoimenovanih turbolatorjih in ventilatorjih. Saj slednji ne dajejo pravega rezultata izgorevanja. Ni naravnega vleka zraka v peč, kar je že opisal Brezdomec.
Jaz sem moja nalagalna vratca že čisto spremenil na naravni vlek isto brez regulatorja vleka. Koliko postov sem pisal kako me jezi katran v peči. S ventilatorjem ga neboš odpravil. Naravni vlek to naredi. Z ostalim pa se strinjam v vsem z Brezdomcem.
No mi je pa bilo žal da nisem kupil uplinjevalnega, seveda zopet po PREDLOGU PRIJATELJA ne kupuj tega sami problemi z lambda sondami. Je....a sankam se.

lp

[zamot1]

Kompromis kurjenja; nizki TDP zasvinjana peč (turbolatorji) in dimnik in posledično mišljenje da je dober izkoristek, ravno taprava TDP (višja) bistveno čistejša peč (turbolatorji) dimnik in vse ostalo. Retorično vprašanje, kdaj je več izgub skozi dimne pline: če peč gori dve uri in pol z TDP 250°C ali gori pet ur z TDP pri 150°C :?:

[Merlin1]

Odgovor je jasen. Če ni katrana je izgorevanje dobro. Pomeni boljši izkoritek ne glede na temp. dimnih plinov. Prvič zgori vse kar lahko. Drugič prenos toplote je na stene boljši in z tem izkoristek.

Podobno vprašanje je, kakšen je izkoristek, če v peči kurimo z vžigalnikom. Ker je izhod hladen je izkoristek teoretično odličen v resnici je zanič, ker ničesar ne segrejemo in z tem gre poraba v nič.

[jani65]

Turbolatorji v kotlu morajo biti takšni da pline pospešijo in ne zavirajo in takrat pride tudi do prenosa toplote na stene kotla. Plini se morajo vrtinčit, za to so najbolj primerni spiralni turbolatorji. V kotlih kje ni prisilnega vpiha to ne pride do izraza.

[zamot1]

Turbolatorji lahko edino zavirajo hitrost dimnih plinov?? Z avtom greš tudi hitreje po ravni cesti kot po ovinkih!

[carcano555]

Turbolatorji so samo zato, da se poveča izmenjevalna površina, ker pa mora dim potovati po ovinkih se hitrost malenkost tudi upočasni. Ma mislim, da ne bistveno.

[zamot1]

Izmenjava toplote pride na izmenjevalcu in ne na turbolatorjih, tam ni vode.

[okvals]

Jaz osebno sem iz peči pometal ven čisto vse kar sem po nekih nasvetih iz tega foruma vstavljal v njo (šamot, turbolatorji, pločevina, zmanjševanje TPD z gorilcem, pa kaj jest vem kaj sem še vse počel).

S temi dodatki nisem prišparal NIČ, temveč samo fanj zasvinjal peč, katero sem moral pogosteje čistiti.

[jokovot]

okvals
Sva že dva kot si opisal. Edino to je bilo, bilo mi je v zadovoljstvo da sem nekaj delal na peči. Brez veze.
No še pa preiskušam nekaj. Toliko da mi je malo v jezo.

[carcano555]

Ja no kje pa so turbolatorji. Pri izmenjevalcu ne. Njihova naloga pa je da dimni plini oddajo čimveč toplote preden grejo v dimnik.

[Merlin1]

Dodajte zalogovnik in dvig povratka. Izkoristek se bo bistveno povečal. Ker bo zraka dovolj in potem se bodo lahko dodali turbolatorji, ki napravijo samo to za kar so namenjeni (turbolenco) k stenam potisnejo vroče pline. Samo je to početje nekoristno, če ni dovolj vleka, čistih površin in odjema.

[okvals]

Vsi tukaj POVEČINI se moramo zavedati, da imamo peči ki delujejo v tako imenovanem VISOKO TEMPERATURNEM REŽIMU, to je med nekje 70 in 90 stopinj kotlovske vode. Le v tem primeru ter ob zadostnem vleku dimnika (TDP pri teh pečeh ni tako bistvena) bo izkoristek goriva optimalen, emisije pa v skladu z normami. Tudi poraba se ne bo povečala (to lahko potrdim z primerjavo z pečjo od soseda ki je strogo peletna "zelooooo prizanega" proizvajalca in tudi strogo določeno gorivo ki ga je določila tovarna - beri drago je potrebno uporabljat. Ja tam je TDP nekje za 40 procentov manjša od moje, no po 6 mesecih kurjenja ob isti izolaciji isti klimi pa primerjava porabo. Pri njemu med 5 in 6 tonami, pri meni ravno tako. S tem da jaz "če se mi da" zakurim še drva, kar on ne more. Rezime. ni vse v peči temveč v zmanjševanju po potrebi energije - beri izolacija, okna ipd...)

Mimogrede Jakovit in kaj ti sedaj čaraš na svojem kotlu če ni skrivnost?

[jokovot]

Delam na vratcih izvrtino za naravni vlek zraka. Saj imam peč na podpih zraka. Tole pa ni vredu za naše peči, vsaj po mojem ne. Ko mi dela ventilator je plamen temno rdeč, se kadi,povečam obrate potem leti TDP da je joj.
Katran se nalaga na stene peči. Sedaj sem naredil naravni vlek brez regulatorja vleka. Testiram in mi ta teden kar vredu dela. Čistejši so dimni plini, plamen je svetlejši in ni več toliko katrana. Zgleda da se peč počasi čisti. Vem približno tudi količinsko koliko drv treba doložit. Varnost pa sem tudi uredil s pravilnimi nastavitvami peči.
Upam da mi vsaj to nekako uspe.No gre nabolje.

lep pozdrav