[vincent]

Alora...gremo vod začetka...

Nekaj še ne vemo, nekaj je kisov...

Ali gre za novogradnjo?
Ali po novem ko ste izolirani spalnico kaj ogrevate (19 do 20 stopinj mi je sumljivih)?
Grejete z radiatorji? (Verjetno ja, ker tu vas bi talno reševalo, ker bi preko sergretih tal poskrbelo da dvigovanje toplega zraka)?
Imate vrata prek noči zaprta ( predvidevam da je to spalnica?).

Kiksi:
Vgradna omara ne sme imeti cokla...imeti mora nogice in na ta način spodaj luft, ki omogoča kroženje zraka. Zadaj raje 5 cm lufta, ter seveda zgoraj distanca do stropa.
3 x. fi 50 mm naj bi reševalo cirkulacijo zraka.


Recimo pri nas je takole:

Stara hiša, radiator, 20 cm grafita, spalnica, vgradna omara na zunanji strani...
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/vsebina/sites/all/files/imagecache/bigpicture/vincent/SDC16555unichr("46")JPG[/img]
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/vsebina/sites/all/files/imagecache/bigpicture/vincent/SDC16609unichr("46")JPG[/img]
Zgoraj 3 cm lufta, spodaj 2 cm, zadaj dobre 3 ob strani 5 (zaprto z blendo).
Radiator vklopljen cel dan da so stene nagrete! Preko noči pogosto odprta vrata, ter od 22.30 do 6ih zjutraj preko timerja ventilator v pritličju na dimniški tuljavi odsesava zrak iz najine spalnice ter otroške sobe.

Vlage ni posledično plesni tudi ne ( smo tu drugo sezono). Zračimo cca. 2 x dnevno..zjutraj ko vstanemo 2 minuti, ko pridemo domov tudi 2 minuti. Ko nismo v spalnici so vrata odprta...na stopnišče, ki je običajno hladnejše.

Sicer bom počakal tvoje odgovore...a sam vidim (zaenkrat na enega sumim) dva krivca...ugasnjen radiator ter cokel omare.

Prvega rešiš z zasukom roke...drugega pa....'band' žago v roke pa po hrbtišču vodoravno izžagaj 30 cm trakove višine 5 cm...po celotni širini omare...oziroma ožje trakove kar v cokel...a tu bo problem estetika).

[alanford]

Ali gre res za novogradnjo, kjer je tudi hidroizolacija pod zidom proti temelju narejena temeljito in prihaja izključno do kondenza iz zračne vlage?

________________________________
Brez muje se še čevelj ne obuje.

[mlesko14]

Gre se za starogradnjo...dejansko je to 2 nadstropje...se pravi ni problema s kapilarno vlago. Gre se samo za severno steno, drugje težav ni. Ogrevanje je s klimo in toplozračnim kaminom.

Sam sem mnenja, da je težava nastala tekom lanskega leta, ko je bilo izredno mokro leto, mi pa smo dajali fasado gor. Posledično so stene verjetno ostale nasičene z vlago, stiropor pa je napravil svoje. Sprva smo premalo zračili, sedaj je to odpravljeno.

Luknje v coklu niso problem, jih bom napravil, tudi v hrbet omare jih ni problem narediti vsaj 20 komadov...še vedno pa ... ostaja dvom :-)

Aja, sanacija se je pričela pred tednom, plesen odstranjena, clox, potem brušenjhe zadeve dol, barvanje z barvo z dodatki, stena se suši 5 dni, kalorifer piha...vlaga v prostoru je pod 40 procenti pri 20 stopinjah...Sedaj pa moram zadevo počasi spraviti nazaj skupaj....

LP

Mlesko

[betonmajster]

Eno butasto vprašanje totalno off topic.
Zakaj imate pri vgradnih omarah sploh hrbtišča ter talne in stropne plošče.

@mleško zrak mora krožiti okoli omare in to je vsa znanost.

[alanford]

Da mizarji bolj zaračunajo.

_______________________________
Brez muje se še čevelj ne obuje.

[vincent]

Klima + kamin?

Torej imaš nahlajeno steno...ko nanjo pride ogret zrak gor kondenzira. V roku dobrega leta imaš še plesen.

To je glavni krivec v tvojem primeru.

Zato je pa potrebno da je grelno telo v vsakem prostoru....oz. ga uporabljaš vsaj toliko da razporejaš toploto kljub klimi in ali kaminu.

[mlesko14]

Da je stena nahlajena mi je jasno....saj je vsaka zunanja stena na kateri ni radiatorja, pod (pred) njo talnega gretja ali v njej stenskega gretja...pa vseeno ne plesnijo vse kajne?

Dodajam sliko, plesni ni bilo ogromno...še največ jo je bilo na zadnji steni omare (bo zamenjana zadeva).

LP

[GalloLight]

Eno butasto vprašanje totalno off topic.
Zakaj imate pri vgradnih omarah sploh hrbtišča ter talne in stropne plošče.
@mleško zrak mora krožiti okoli omare in to je vsa znanost.

Ni butasto in ni off topic vprašanje.
Mi smo imeli in imamo vse vgradne omare brez hrbtišč, pa tam ni bilo problemov.

[vincent]

Ups, aps...a vidim jaz balkon zraven???

Je izoliran?

Toplotni most imaš zaradi balkona, tam ti pošteno nahlaja steno...posledico si odkril.

Se prav vidi da seka od spodaj....

Slika pove vec kot 100 besed ! (Pri tebi smo jih slišali 99...blakon je falil 8) ).

[mlesko14]

Ja vidiš balkon. Je izoliran...sicer 3 cm stirodura okoli in okoli, plus 12 cm je na steni stiropora...ni ne vem kaj....je pa bolje kot nič.

Izolacija je od lani poletja...omara pa je bila tam kako leto več (je bila tam eno zimo ko še ni bilo izolacije).

Zgleda da bom dal zaenkrat omaro brez hrbta nazaj..pa da vidimo kako bo zadeva funkcionirala.

LPM

[vincent]

Brez zadnje stene daj..a moraš ojačat vse skupaj (s kotniki), da se ti ne sesuje (ker ojačanje omare je gavna naloga zadnje stene..potem šele estetika).


100% je balkon...teh 3 cm in z obeh strani hladilna površina..je zelo blizu nič....definitivno pa dovolj da se stena nahladi in se pojavlja kondenz.

Plesen po pravilu useka drugo leto.

[mlesko14]

Sicer malo dvomim v tehle tvojih 100%, ampak se mi sedajle ne da računat... bom ju3 :-)

Toplotni most je gotovo večji kot drugje...

[vincent]

Jaz pa ne...malo mi je bilo čudno na začetku glede na izolacijo...a možno je vse. Ko si pripopsl sliko je zadeva jasna.

[mlesko14]

Slika prereza...

Glede izračuna pa me malo heca ravno Ri - prestopna upornost pri prestopu na notranji strani oziroma steni - glede na to da zrak tam relativno miruje (vsaj bolj kot na zunanji strani.)

LP

[Žerjavar]

prestopna upornost pri prestopu na notranji strani

O tej prestopni upornosti sem že nekoč skušal debatirati, pa ni bilo ustreznega partnerja.
Po teoriji termodinamike je prestop toplote iz plinastega na trden materjal ali obratno zajet s prestopnim koeficiento "alfa". Pri zraku je ta koeficient odvisen predvsem od hitrosti gibanja zraka ob trdni snovi (veter) ter hrapavosti površine. Po Krautu (Strojniški priročnik) je to od 14 do 40 W/m2K. Ker pa toplota dostopa (odhaja) na trdno snov skozi zrak tudi z žarčenjem, nekateri vpliv žarčenja za manjše temperaturne razlike (oprema prostora proti površini zidu, površina zidu proti bližnji zunanji naravi) kar prištejejo k prestopnemu koeficientu. Bi taka vsota morala biti višja. Po nekih meni nerazuimljivih razlogih se v gradbeni fiziki jemlje za prestop znotraj 8, zunaj pa 23 W/m2K. Jaz bi pričakoval znatno višje številke.

V tvojem primeru je ta prestop iz mirujočega zraka med steno omare in zidom. Po gradbeni fiziki ga jemlji 8 W/m2K.