[Tone]

Upam, da sem uporabil prave izraze.
V manjšem vikendu (5m razpona sten) z meter visokim kolenčnim zidom iz lepljenega lesa CLT (KLH) je klasično ostrešje problem, klešče so previsoko oziroma bi bilo najbolje, da jih ni.
Po fizikalni logiki je nosilni tram v slemenu rešitev vseh problemov, špirovce pa lahko naslonimo direkt na CLT (KLH) steno. Je to to oziroma na kaj je treba paziti. Ključna je gotovo učvrstitev slemenskega tramu, da se streha ne zapelje oziroma da kolenčni zid samo vertikalno podpira ostrešje. Kriza bi znala biti, ko na eni strani strehe sneg zgrmi iz strehe.
Rabim vedeti za idejno rešitev, projekt bodo delali strokovnjaki.

[Žerjavar]

Slemenska lega mora biti ustrezno močna ter ustrezno podprta, da je sposobna prenašati ne le vertikalne ampak tudi horizontalne (veter) obremenitve.

Pri 5 m širine hiše ni problem narediti tudi brez slemenske lege. Vsak par špirovcev se naredi lepljen v enem kosu. Zavetrovanje narediš nad špirovci križ iz jeklenega traku.

[wolfram]

Slemenska lega je najboljša rešitev, če le razpon lege ni prevelik. Vzdolž slemena mora biti lega zavetrovana z jeklenimi trakovi ali podobno. Prečno na ostrešje pa lega nima nobenih težav z prevzemanjem obtežbe vetra, saj bo že zaradi vertikalne obtežbe konkretnih dimenzij (npr. 20/24 cm ali podobno).

[kadotr]

Že napisano mi je nekam izginilo. Ponovno: zavetrovanje je edino pravilno tako, kot je napisal Žerjavar. Ne pa vzdolž slemena (vzporedno s slemenom). Povsod na gruštu uporabiti žeblje in ne vijakov. Dosedaj nisem videl niti enega odtrganega žeblja, vijakov pa kar nekaj. Jekleni trak = ploščato železo = flohajzen. Pa na vsakem križanju s špirovcem luknjo in dovolj debel žebelj. Na začetku in na koncu pa po dva.

[Žerjavar]

Dosedaj nisem videl niti enega odtrganega žeblja, vijakov pa kar nekaj.

Pa še povej, kake žeblje dajejo in kake vijake namesto žebljev. Bi kar ugibal, da se običajno daje preslabe (premajhen presek = premer jedra) vijake.

Za žebelj 75 x 230 bi bila primerna zamenjava vijak 10 mm.

[kadotr]

Ni kaj ugibati. Sem šel v delavnico pogledat: 8x400, komaj načet zavitek se valja že dolgo časa. Po tabelah Spaxa bi morali vijaki ustrezati, a je glave trgalo, včasih tudi stebla na prehodu navoja na gladki del. Skratka: neuporabno.

Tako, da se z zadnjim stavkom poponoma strinjam.

[Tone]

Da bi pri 5m razpona lahko dal kar slepljena špirovca, verjetno misliš iz colaric v špici na glavnik oziroma izmenoma deske iz nasprotnega špiravca. Ampak to bi moral biti kar konkreten lepljenec, 10x20 bi bilo premalo, morda 10 x 30 (povsem od oka oziroma po filingu). Kriza je, da vsak poves pomeni razširitev kolenčnih zidov.
Itak pa to odpade, če je kolenčna stena na upogib zelo šibka. Tu pride v poštev samo slemenska lega, ki jo v prečni smeri (veter) fiksirata prva in zadnja 2 špirovca vezana na steno pod njima.

[Žerjavar]

Ampak to bi moral biti kar konkreten lepljenec, 10x20 bi bilo premalo,

Trenutno lahko le ugibam, koliko bo max snega. Za predele z manj snega bi verjetno ta dimenzija že zadoščala. Morda v sami špici malce odebeljena (zaradi izpada podaljševanja lamel) z kako vodoravno desko, da s spodnje strani nebi bila ravno špica pač pa zaokroženo ali pa ravno kakih 30 cm.

Po tabelah Spaxa bi morali vijaki ustrezati, a je glave trgalo, včasih tudi stebla na prehodu navoja na gladki del.

Imaš kaka navodila, kako jih uporabljati?
- Glavo ti odtrga med vijačenjem = prevelik moment vijačenja = ni pravilno predvrtano. Možno, da iz istega razloga pretrga v začetku navoja.
- Steblo v začetku navoja ti v zaključni fazi vijačenja utrga zaradi prevelikega momenta vijačenja, ko se poveča nateg vijaka.
- Ob snegu ali vetru (po več letih) se vijak pretrga na stiku med spajanima elementoma zaradi premajhnega neto preseka vijaka = pretanek vijak.

[kadotr]

Vijake trga izključno zvijanje gorskega, tudi svežega lesa. Pri izbrani dolžini vijakov je debelina taka, kot pač je. Vijake se vedno uvija brez predvrtanja. Če se vijak utrga ob montaži, pač uviješ še enega. Težave nastanejo kasneje. Žebelj ima to dobro lastnost, da ga daljši zvijajoči les lahko potegne toliko iz drugega dela lesa, da se sproste največje napetosti. Navoj pač tega ne omogoča. Če imaš na voljo tak les, kjer pričakuješ probleme z vijaki, pač uporabiš cenejšo klasično rešitev - žeblje.

[Hanzi]

Tukaj dam kadotru čisto prav. Žebelj lahko tolerira deformacije v lesu (vlaga,zvijanje. ..) spaxe trga kot za stavo. Sem enkrat delal oboro iz krajnikov. Mater je bilo hitro in lepo. Dokler ni potem ob vsakem dežju kak krajnik dol visel. Ko sem zadevo saniral z žeblji je ok. Podoben problem ima sosed z drsnimi dvoriscnimi vrati. Za polnilo je dal deske, vijacil z nekimi inox vijaki. Čez nekaj časa so zacele deske odpadat kot....
Poleg tega da pri vijaku navoj ne pusti premikanja spoja, je tudi sam material vijaka najbrž bolj jeklen (trd) kot žebelj(elastičen).
Ne vem pa natančno kako je če primerjaš debelino vijaka/zeblja.

[smrček]

In kakšne žeblje (dolžina) uporabiti za pritrjevanje špirovcev (višina 16 cm) na lego, lego (višina 20 cm) na steber??
Spaxi so dolžine 400 mm in več...??

[Hanzi]

Lego na steber pritrdis s klanfo ali pa z neko ploščico.
Špirovec na lego pa vsaj z 260 žebljem. Če dobiš daljše pa daj daljše.
Ne vem kako se obnesejo spaxi. Kako debele imaš? Smo enkrat že ugotavljali da jih ponekod rado trga.
So pa 400 definitivno predolgi,ker ti bodo spodaj ven pogledali

[smrček]

Spaxi in podobni vijaki so običajno debeline 8 in 10 mm, primerne dolžine.
Po vseh mnenjih, vidim da bo najbolj ziher pribijanje!

[papez46]

O kakšnem naklonu strehe pa je govora?

[smrček]

Minimalnem, 7-8°.