24.11.2014 ob 10:36
jani65 Napisal:Vprašanje iz prakse .Geodet pride na izmero (javi po telefonu),pride prej kot je dogovorjeno , vse izmeri,ko konča jih pokliče, da je izmero napravil in da jo morajo samo podpisat.....
Takšen je bil potek meritve. Je tako pravilno?
Geodet lahko oz. pravzaprav bi moral priti prej, da si vse pripravi, preveri delovanje inštrumentov ipd. Lahko si, za hitrejše in lažje vodenje obravnave na predvidena mesta nabije lesene količke.
Od tu dalje pa je zelo na tankem ledu, glede na dejansko delo, ki ga je opravljal.
Pri določanju meje je treba vedno upoštevati tako možne dogovore med lastniki, ki jih mogoče upoštevati pri vzpostavitvi meje s spremembo poteka meje, kot tudi nestrinjanje z določeno mejo.
Prav tako je geodet dolžan mejaše vprašati, če se strinjajo s pokazano mejo kot tudi jim dopustiti, da sami pokažejo potek meje po njihovem prepričanju.
Ker je od tu naprej kar nekaj možnosti, kako se bo zadeva odvijala, tako da seveda obstaja velika verjetnost, da bo treba mejnike izkopati. :mrgreen:
Šele ko je meja potrjena s strani vseh mejašev, se lahko trajno označi z mejnikom.
Že tu dejansko prihaja do dilem - meja je namreč dejansko veljavna šele, ko je odločba GU pravnomočna. Do takrat so nabiti mejniki - recimo temu bolj za okras. V izogim morebitnim dilemam, ali je mejnik res na dogovorjenem mestu, se namreč praviloma mejniki zabijejo na svoje mesto že na sami mejni obravnavi, v navzočnosti strank.
Nekateri pa se postavljajo na stališče, da bi bilo mejnike potrebno zabiti šele po pravnomočnosti odločbe GU. Torej, da bi geodet šel še enkrat na teren, o označitvi točk obvestil mejaše ter šele takrat postavil mejnike na izmerjene točke.
Če pa je tako, da če stranka podpiše, kar dobi za podpisat (četudi pogosto sploh ne preveri, kaj podpisuje (!)), se smatra, da je bila pravilno informirana o vseh zadevah ter da soglaša s tem, kar je narejeno. Torej, če je podpisala, ne da vpraša o podrobnostih, se je s tem strinjala, da je izvedeno ustrezno.
Če katerega zanima (še :lol: ) bolj podrobno, kopiram iz Zakona o evidentiranju nepremičnin glavnino členov, ki urejata ta del postopka:
30. člen (priprave na mejno obravnavo)
(1) Pred izvedbo mejne obravnave pridobi geodetsko podjetje zemljiškokatastrske podatke, potrebne za ureditev meje, pri geodetski upravi, podatke o lastnikih parcel in drugih osebah, ki sodelujejo v postopku ureditve meje, ter o njihovem stalnem prebivališču pa pri sodišču oziroma drugih organih, pristojnih za vodenje teh podatkov. Geodetsko podjetje ima pri pridobivanju podatkov o lastnikih parcel ter o drugih osebah in njihovem stalnem prebivališču enake pravice kakor geodetska uprava.
(2) Pred izvedbo mejne obravnave lahko geodetsko podjetje brez sodelovanja lastnikov opravi meritve in opazovanja na kraju samem, zlasti zato, da ugotovi potek meje po podatkih zemljiškega katastra. Za to ugotovitev se uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah, ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Iz elaborata ureditve meje mora biti razvidno, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra.
(3) Geodetsko podjetje mora vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja, in lastnike sosednjih parcel.
(4) Lastniki parcel morajo biti povabljeni na mejno obravnavo vsaj osem dni pred njeno izvedbo. V vabilu je treba navesti zakonite posledice izostanka z mejne obravnave. Če se je lastnik udeleži, čeprav ni bil vabljen vsaj osem dni prej, se šteje, da je bil vabljen pravilno.
(5) Za lastnike parcel, ki se niso udeležili mejne obravnave, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bili pravilno vabljeni. Kot dokazilo se štejejo vročilnica ali poštna knjiga, z navedbo naslova stalnega prebivališča lastnika, ki ga vodi pristojna služba. Dokazilo je popolno, če je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta ter žig oddajne pošte, in če je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga lastnik prejme vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave.
31. člen (mejna obravnava)
(1) Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, lahko pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi ta meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče.
(2) Če lastniki parcel iz prejšnjega odstavka tako zahtevajo, jim mora geodet pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. To lahko zahtevajo tudi, preden sami pokažejo mejo.
(3) Če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet lastnike parcel iz prvega odstavka tega člena na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pri tem jim mora pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov ter v primeru, ko se lastniki ne sporazumejo o meji, postopati v skladu s petim odstavkom tega člena.
(4) Če se pokazana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo.
(5) Če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena ne soglašajo z njenim potekom, si mora geodet prizadevati za sporazum med njimi. Če ga ne more doseči, določi potek predlagane meje geodet. Lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo.
...





