[aleks]

em, se moram malo popraviti: robinija ni zares domač les. je tujerodna drevesna vrsta, ki pa zelo lepo uspeva pri nas. v 50 mm plohih, na prodaj pri nas stane cirka 350 evrov kubik, zračno suha. to je sila ugodno (če je še na prodaj, po mojem je za to ceno šlo 1-2-3 ...).

[brunoland]

Ta breadboard se da na vsako stranico zaradi širjenja, torej more biti notri v utoru nekaj lufta?
Jaz bi notri dodal t profile, da bom drsel s tistim "potiskačem" ( saj ne vem kalo se tenu v slovenščini reče, drugače pa "mitre fence"). A ga to potem kar zareskaš čez ta bread board?

Verjetno trivialna vprašanja, ampak nekje je treba štartat [SMILING FACE WITH OPEN MOUTH]

[aleks]

ja, majčkeno je razlike, ki pa po mojem ni nujna oz. ni treba da je ne vem kako velika. les prečno dela malo, vzdolžno pa več (torej naj bo pero nekoliko krajše od globine utora). ta utor v tej prečni dilci (breadboard) je po mojem najbolje vrezkat na mizi, oz. z vpetim nadrezkarjem. ali pa si skonstruiraš primeren jig, ki mora podpreti mizico rezkarja, da se ne bo zibal. potem ta utor izmeriš in temu primerno izrezkaš konca mize. to je spet ene sorte plavajoči čep, le da je dimenzijsko zelo zelo dolg. če je utor "slep" (na konceh breadboarda ni videti utora), bo za rezkanje bolj primeren spiralni nožek/bit, in sicer "upcutting" izvedba. možno je sicer tudi z nožkom z ravnim rezilom, a moraš delat v več prehodih, pa še ga rado zažge v tako dolgih utorih. žal ne vem kako se vsem tem rečem reče po slovensko?
je pa treba pri tej končni dilci upoštevati tudi način fiksiranja, da ne poči. več primerov fiksiranja je na netu. eni spoj sicer neusmiljeno zalepijo po celi dolžini, a sam bi se to upal le na zelo stabilnih lesovih.