[Svetli]

Pozdravljeni,
k hiši sem dozidal garažo/delavnico cca 50m2, ki je z ravno streho povezana z hišo. Dimenzije ravne strehe z obrobo - atiko cca 8m x 11m. Pri izvedbi ravne strehe nebi preveč kompliciral ker objekt ni bivalen, zato sem zavestno pridelal nekaj toplotnih mostov.
Zamislil sem si izvedbo po naslednji skici. Na spodnjo stran plate smo že pred vlivanjem betona namestili 10cm stiropora, nato 18cm armiranega betona, nato 4cm stiropora (dodatna TI pod estrihom), PE folija, naklonski estrih (spelje vode v žloto na sredini razpona), nato navarjen prvi sloj T4 bitumenskega traku in nato prečno T4 UV obstojen bitumenski trak z posipom. Shemo prilagam. Ali je pri dotični izvedbi kakšna v nebo vpijoča premakljivost, ki mi bi lahko povzročala probleme? Parna zapora .. itd..?
Življenska doba strehe naj bo vsaj 20 let.. Hvala za pomoč!

[ataIBA]

Če si se odločil za bitumenske varilne trakove, je potrebno izvesti tako:
- hladni protiprašni prednamaz na mestu varjenja v pasovih
- prvi sloj bitumenskega traku se vari v pasovih, da omogočiš paroizenačevanje pritiskov
- polno varjen drugi sloj na predhodnega s polmeterskim zamikom in NE KRIŽNO!!!!
- ne pozabi trikotnih letev v vogalih za lepši prehod v vertikalo.
Upam, da obvladaš varjenje bitumna, da ga neboš prekuril!!!

ali

- na obstoječo betonsko ploščo v pasovih lepiš Vaeplan oz. Vaetech folijo. Preklope hladno zvariš s tekočino brez keramičnega grelca. Čas izvedbe za 50 m2 je zelooo kratek :wink: , kar pomeni cenejša in trajnejša varianta. Obstojnost EVA folije na soncu je min 40 let, saj tako dolgo so objekti že do sedaj pod njo 8) in b.p.

[gt001]

ataiba, evo tole moram vprasat

kaksna je razlika med spajanjem vaeplan folije na zgoraj opisan nacin (hladno, s tekocino brez grelca), ali pa na vroce s fenom?
ce bi stavil, na kateri spoj bi stavil, da ga bo prej utrgalo?

[Žerjavar]

li je pri dotični izvedbi kakšna v nebo vpijoča premakljivost, ki mi bi lahko povzročala probleme? Parna zapora .. itd..?

Očitno rabiš le potrditev ponesrečene izvedbe glede kondenza.
Praviš, da bo delavnica, pozimi ogrevana (koliko?), verjetno tudi prezračevana (odpiranje vrat). Ali nastaja vlaga (para) tudi iz proizvodnega procesa?

- Pri notranjih 15 C in 50 % vlage boš imel nekaj kondenza v notranjem EPS pod betonsko ploščo. Količina ni ravno velika in se bo čez poletje izsušila. Pozimi bo tudi AB plošča mokra in bo zmrzovala.
- Pri notranji temperaturi 20 C in 70 % vlage, pa se količina
kondenza poveča na 210 g/m2 v 60 dneh. Ta količina se čez poletje ne izsuši - bo kapljalo iz stropa.

Verjamem, da v 20 letih ne bo usodnih posledic za EPS. Morda bo postal problematičen stalno vlažen (moker) spoj med EPS in betonom ??? - bi plošče izolacije začele odpadati.
Tudi AB plošča bo stalno mokra. Pozimi bo zmrzovala = mikrorazpoke, ki se vsako zimo povečujejo.

[som16]

Svetli,
nekako, imaš kondenz v veliki meri,med EPS in AB ploščo ter takoj pod bitumenskin trakom in EPS nad AB ploščo, če uporabiš "bitumenski trak" na vrhu.

Izračun mi pokaže : Notri---> Ven=
-EPS 30 5 cm
-AB plošča 18 cm
-LDS 100
-EPS 12 cm
-EPDM ali Sika ali EVA folija
ni kondenza.
Klima notri : 17°C / 60% vlaga
Klima zunaj : 0°C / 90% vlaga
Predlagam, da izdelaš v podobni kombinaciji. Izračun ti lahko poščljem po mailu hock: :? ; ne gre mi tu gor kako................. :evil:

[ataIBA]

ataiba, evo tole moram vprasat

kaksna je razlika med spajanjem vaeplan folije na zgoraj opisan nacin (hladno, s tekocino brez grelca), ali pa na vroce s fenom?
ce bi stavil, na kateri spoj bi stavil, da ga bo prej utrgalo?

V kvaliteti ni nobene razlike, ker se v obeh primerih spoj homogeno zvari. Zadnjič smo pri meni imeli demonstracijo vgradnje. Trak širine 10 cm, lepljen tudi cca 10 cm sta dva hudo močna poskusila po že eni minuti pretrgati z nategovanjem :wink: . Ni jima uspelo :mrgreen: . Pri raznih drobnih detaljih, kjer z grelcem težje prideš zraven, je hladno varjenje s tekočino "zakon" 8) .
To je tudi (razen paropropustnosti 8) in že nalepljenega filca s spodnje strani) velika prednost EVA folije. Tudi pri kasnejših (čez mnoga leta :? ), morebiti potrebnih spojev, nadaljevanj, štukanja,... ni nobenega problema, ker se na foliji ne dela na površini nič sličnega "glazuri", kar bi oviralo varjenje.
Polaganje folije na vlažno podkonstrukcijo daje možnost izsuševanja skozi njo. Polaganje na OSB plošče ali deske je brez strahu pred gnitjem zaradi zadrževanja vlage.

[ataIBA]

li je pri dotični izvedbi kakšna v nebo vpijoča premakljivost, ki mi bi lahko povzročala probleme? Parna zapora .. itd..?

Očitno rabiš le potrditev ponesrečene izvedbe glede kondenza.
.................
Verjamem, da v 20 letih ne bo usodnih posledic za EPS. Morda bo postal problematičen stalno vlažen (moker) spoj med EPS in betonom ??? - bi plošče izolacije začele odpadati.
Tudi AB plošča bo stalno mokra. Pozimi bo zmrzovala = mikrorazpoke, ki se vsako zimo povečujejo.

Sem tudi sam pomislil, da je vprašanje KAKO narediti prepodrobno zastavljeno :mrgreen: . Sploh tisto o križnem polaganju.
Popoln sistem bitumenske hidroizolacije s termoizolacijo zahteva 4 - 5 slojev, in sicer:
- prvi sloj z armaturo parozapore Al folije in ločilnim slojem - stiropor kroglice s spodnje strani. Varjen samo na preklopih.
- nanj se položi termoizolacija iz stiroporja z zgornje strani kaširana s strešno lepenko
- varilni trak z armaturo iz tkanine in s spodnje strani posut s stiropor kroglicami za izenačevanje pritiskov v termoizolaciji varjen na preklop
- prvi sloj varilnega traku na tkanini ali poliestru, polno varjen na spodnjega z zamikom (spoj spodnjega je v sredini gornjega traku!!!)
- drugi sloj varjen enako polno in z zamikom
Za zaščito se uporablja zaključni sloj varilnega traku s posipom, ki je tudi varjen polno na spodnjega in z zamikom ali gramozno nasutje ali betonske plošče.
Po atiki so se morali trakovi pravilno položiti zaradi prezračevanja. Pri večjih površinah so se uporabljali tudi zračniki, diletacije,... skratka, ravna streha se je morala izvesti pravilno. Slabi izvajalci so padali na prebojih (kupole, odtoki,...).
Iz zgoraj spisanega se vidi zahteva po prezračevanju, kar je Žerjavar dobro razložil!!!
Zato pa je paropropustnost hidroizolacijske folije izrednega pomena, ker je sistem suh in trajen :wink: .

[Svetli]

AtaIBA koliko pa je izvedba z z Vaeplan folijo dražja od izvedbe z dvojnim prekrivanjm z bitumenskimi trakovi ... ta bi me prišla cca 18€/m2?

[ataIBA]

Najprej upoštevaj, da imaš siromašen sistem hidroizolacije. Pravilno bi bilo:
- hladni protiprašni prednamaz na mestu varjenja v pasovih
- prvi sloj bitumenskega traku se vari v pasovih, da omogočiš paroizenačevanje pritiskov
- drugi slov enakega varilnega traku kot predhodni varjen na zamik in
- polno varjen zaščitni sloj na predhodnega spet s polmeterskim zamikom
Potem bo tak sistem pravilno izveden in imel boš cca 20 let mir.
Pomemben povdarek so vogali, kotniki, ...
Cena folije je cca 12,5 €/m2, delo pa odvisno odveč dejavnikov (lepljenje ali mehansko pritrjevanje, izvedba atike, lokacija,...).
O prednostih in pomanjkljivostih ti je razložil žerjavar, torej cena ni osnovni pogoj odločitve.

[Svetli]

ataIBA predvideni izvajalec (že dolgo se ukvarja z bitumenskimi izolacijami ravnih streh) mi je dejal da je izolacija v dveh slojih standardna in zadošča za 20+ let, če je prekrita še z prodnimi kamni še več.. zakaj ti svetuješ tri sloje ali sta dva res premalo - siromašno? Je to z tremi sloji kaka standardna praksa po kakih gradbenih standardih?

Naklonski estrih v debelini od 8-4cm na površini 85m2 imam položen že 7 dni. Koliko časa se mora sušiti estrih, da potem lahko položimo bitumensko hidroizolacijo? Bojim se da bi vlago v estrihu zaprli med stiroporno plast pod stropom garaže in hidroizolacijo na zunanji strani (glej prerez strehe v prvem postu). Pa še sušenje je oteženo ker toliko dežuje ..

Zanima pa me še nekaj. Ali je možno, da je neka (nimam še specifikacije materiala) bitumenska hidroizolacija paroprepustna, se pravi kot membrana samo v eno smer? Tako bi se eventuelno premalo suh naklonski estrih lahko sušil navzven. To trdi izvajalec in pravi da ni ovir da pošvasa že kar jutri.

[ataIBA]

Kaj ti naj rečem :wink: ?
Z bitumenskimi hidroizolacijami sem se prvič srečal pred 36 leti in poslovno tehnično sodeloval s takrat vsemi proizvajalci v bivši Jugi. Opozarjal sem kasneje na "čudežne" bitumenske varilne trakove (npr. Gammat :roll: ), ki ga je takrat celo "siva eminenca" hidroizolacij ZRMK-ja Ljubljana straaaašno priporočal. S titulo je dosegel, da se je kar lepo število objektov saniralo (npr. Jub Dol pri LJ,...). Redki srečneži so poslušali moje opozorilo, da imajo različni bitumenski trakovi različne točke tališča in strjevanja. Pol so pa po strehi ratali mehurji veliki kot pol nogometne žoge in streha je šla v franže.
Za hec vprašaj planiranega izvajalca kakšna je razlika med plastomernim in elastomernim bitumenskim varilnim trakom in, ali se lahko varita drug na drugega. In še glede sanacije stare bitumenske strehe. Ali vari prvi sloj polno na starega? Pravilni odgovor je .... :wink:
Za samo dva sloja varilnega traku pri novogradnji dam garancijo 10 let, če drugi sloj NI s posipom in se hidroizolacija prekrije z gramozom.
Z bitumenskimi varilnimi trakovi neboš izsuševal plošče, razen če je prvi sloj Aluventibit in prezračevanje po atiki. Takrat pa že moraš imeti najmanj 3 sloje, če hočeš imeti mir vsaj 20 let.
Ne poznam boljše hidroizolacije za zatečeno mokro stanje novih objektov ali namočenih starih, kot je paropropustna EVA folija.

[alessio1980]

Pozdravljeni,

Bi si kar vašo debato izposodil tudi za moje vprašanje. In sicer je ataiBA izpostavil plastomerne in elastomerne bitumenske izolacije. A to so te kratice ki se oglašujejo APP in SBS?

S katerimi je bolje urediti streho na garaži, po sistemu
-AB plošča
-hladni premaz
-2x bitumenski trakovi
-XPS
-prodec

A se da lepiti najprej APP, ki je tudi cenejši in potem drugi sloj SBS?

Hvala za pomoč,

Aleš

[alessio1980]

Ali je morda še bolje, da se da drugi sloj bitumenske trakove s posipom, ali to ni potrebno?

[ataIBA]

.......................
A se da lepiti najprej APP, ki je tudi cenejši in potem drugi sloj SBS?

Hvala za pomoč,

Aleš

Odsvetujem mešanje trakov različnih proizvajalcev, kakor tudi različni kvaliteti istih proizvajalcev. Ni vse v bitumnu, ampak v kemiji, ki poboljšuje bitumenski trak. Pri segrevanju se oba bitumna utekočinita in zmešata. Če to narediš s trakovi za temelje (vobitekt, izotem,...), se gornji trak osiromaši, mu zmanjšaš kvaliteto.
Po štajersko: vino in kisla voda je špricer :wink: . Če mešaš dve sorti vina je vprašanje kaj dobiš.... :mrgreen: