[casar]

Imamo drvarnico, ki je sedaj pokrita s strešno opeko nekdanje opekarne Puconci. Ob močnejših nalivih pa tudi ob taljenju snega na vedno več mestih kaj pušča, zato bi kritino želeli zamenjati. Po možnosti z ne preveč dodatnega dela, late bi po potrebi zamenjali, roženice in tramovi naj bi ostali. Po možnosti naj bi bilo tudi poceni. Kakšno kritino kaj svetujete?

Podatki o strehi. Enokapnica, dolžina (merjeno vodoravno) 6,35 m, širina (merjeno poševno navzgor po strehi) 4,24 m. Če bi ustrezalo, je brez težav streha lahko nekaj cm daljša, tudi širša. Naklon je žal zgolj dobrih 25°. Nikakršna izolacija ni potrebna, navsezadnje sta dve stranici drvarnice narejeni iz lat. Kritina mora biti odporna na to, da po njej leti listje in podobne smeti iz bližnje jablane. Mora biti tudi dovolj močna, da lahko na njen rob prisloniš lestev in po taki lestvi hodiš. Tudi občasno (enkrat, dvakrat na leto) previdno hojo po strehi naj prenese. Če se bo slučajno kak vihar namenil dvigniti streho, naj odnese zgolj kritino ali po možnosti le del nje, ne pa skupaj z njo še ostrešja. Bunkerja pod streho, ki mu noben vihar ne pride do živega, na katerega bi streho pritrdili, ne bomo šli delat.

Pločevinaste kritine mi nekako niso všeč. Če bo kljub temu kdo to svetoval, naj, prosim, doda dobre argumente zakaj pa ravno pločevinasto in po možnosti tudi drugo najprimernejšno alternativo.

Aleš

[CimaBella]

Valovitke si kaj gledal?

Glede pohodnosti nisem prepričana, ostalim pogojem pa ustreza.

[Samojed]

Vzameš en osnovni glineni cegu pa je. Vsega skupaj imaš manj kot 30 kvadratov, cene so pa od 10€ + DDV na kvadrat. Se pravi imaš za 400 do 450 evrov streho za naslednjih 30 ali več let.
Naklon ni ravno velik, ampak če kaka kaplja pri neurju pride skozi ni problema.

[ataIBA]

Imamo drvarnico, ki je sedaj pokrita s strešno opeko nekdanje opekarne Puconci. Ob močnejših nalivih pa tudi ob taljenju snega na vedno več mestih kaj pušča, zato bi kritino želeli zamenjati. Po možnosti z ne preveč dodatnega dela, late bi po potrebi zamenjali, ............

Če boš dal podatek kakšen je razmak med latami, je možna uporaba starih, če so še OK. Zamenjajo se samo dotrajane...
Drugače računaj s stroškom cca 900 eur za delo mojstra z materialom.

[casar]

CimaBella, valovitke sem gledal, ja. Bi bile v redu. Zahtevajo pa menjavo lat. Kar je sicer sprejemljivo, ne bi se pa branili tega, če jih ne bi bilo potrebno zamenjati. Vprašal sem vseeno, saj bo morda kdo dal kakšno idejo, ki mi ni prišla na misel. Poleg tega sem to gledal tehnično. Kako so cenovno v primerjavi z alternativami, pa zaenkrat še ne vem.

Samojed, to je bila tudi moja prva ideja. Samo, ko sem potem, sicer zelo na hitro in površno pogledal k nekaj proizvajalcem glinenih strešnih opek, so pri vseh v dokumentaciji zahtevali strmejši naklon, ki ga raje ne bi spreminjali, oz. vsaj sekundarno kritino, ki je pa tudi raje ne bi delali. Res pa ne vem ali sem pri tistem preletu pogledal prav osnovne modele. Samo tudi dvomim, da bi osnovni bili primerni za položnejše naklone kot kakšni napredni.

Trenutna kritina, ki je sicer že narejena bila obupno slabo, je vzdržala preko 50 let. Če sodobna, pa čeprav osnovni modeli, zdrži samo 30 let, potem je nekaj fejst narobe tukaj.

ataIBA, razmak med latami je žal različen od 33 do 35 cm. Merjeno od roba, za katerega so zataknjene opeke, do naslednjega takšnega roba. Žal, pač. Ni me bilo zraven, ko so to delali. Dejansko me takrat sploh še ni bilo na svetu.

Delali bomo verjetno sami ob medsosedski pomoči, kupili pa samo kritino in nujno potrebne dodatke (npr. pri valovitki so tak primer vijaki). Če bodo potrebne nove late, bomo v gozdu podrli bor in ga peljali na žago razžagat v kar bo pač potrebno.

Aleš

[Žerjavar]

pri valovitki so tak primer vijaki). Če bodo potrebne nove late, bomo v gozdu podrli bor in ga peljali na žago razžagat v kar bo pač potrebno.

Verjetno bo to optimalna rešitev (dobra in poceni). Ko boš postavljal late, računaj da se zaradi položnosti strehe, valovitke prekrivajo vsaj 15 cm.

[vincent]

Jaz sem na drvarnico dal valovitke..prej gor salonitke..a sem vseeno na novo poletval...strošek lesa je dokaj zanemarljiv.
Cenovno mislim da je to ena najcenejših kritin.

Na koncu:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/vincent/po-vselitvi-inox-balkonska-ograja-stopniscne-lucke/12545">http://www.podsvojostreho.net/vsebina/s ... ucke/12545</a><!-- m -->

[ataIBA]

ataIBA, razmak med latami je žal različen od 33 do 35 cm. Merjeno od roba, za katerega so zataknjene opeke, do naslednjega takšnega roba. Žal, pač. Ni me bilo zraven, ko so to delali. Dejansko me takrat sploh še ni bilo na svetu.
..........

Če so late v redu, bo ta razmak dober za Bramac Klasik ali Creaton Maxima.

[đozo]

...če hočeš imet spodaj"suho,vzami esal 5valni,kje v akciji-sivega...ga dobiš v merkurju ob"ponedeljkih,...+ 5% popusta na gotovino....vijake vzami v slovenijalesu....lahko pa koga vprašaš,če je mogoče svoje"stare shranil..potem kupiš samo nove kapice po 10 centov
ps
...zarad novih"štafljev,te pa res ne bo"vrag vzel
ps
...aja...jaz sem svoje nove esalke pred vgradnjo,še z emulzijo impregniral :wink:

[ataIBA]

@đozo !!!!

Pritrjevanje Esalove valovitke mora biti z originalnimi samoreznimi vijaki z gumi podložko in kapico!!!! Stari ne pridejo v poštev :roll: !!! Morata biti dva na ploščo.

[Žerjavar]

Morata biti dva na ploščo.

Zadnja vrsta plošč (sleme ali gornja vrsta enokapnice) po 4. Na vseh robovih strehe pa dodaj še po enega - zaradi vetra. Pa še po 2 je treba dodati za zunanji rob zadnje vrste.

[Romzis]

ataIBA, razmak med latami je žal različen od 33 do 35 cm. Merjeno od roba, za katerega so zataknjene opeke, do naslednjega takšnega roba. Žal, pač. Ni me bilo zraven, ko so to delali. Dejansko me takrat sploh še ni bilo na svetu.
..........

Če so late v redu, bo ta razmak dober za Bramac Klasik ali Creaton Maxima.

Če je tošl tanek, pa je možno dat tudi Goloba.

[pia2001slo]

sam imam Gerard (opečno rdeča) - ploščo dobil po 6EUR kar je na m2 okoli 12EUR , pa še streha ima mali naklon tako da...

[casar]

Ko boš postavljal late, računaj da se zaradi položnosti strehe, valovitke prekrivajo vsaj 15 cm.

Po uradni ESAL-ovi dokumentaciji se valovitke vedno prekrivajo vsaj 20 cm. V krajih z neugodnimi klimatskimi razmerami (na žalost ni nikjer definirano, kakšne so to neugodne klimatske razmere :-() tudi več, vendar največ 30 cm.

Če so late v redu, bo ta razmak dober za Bramac Klasik ali Creaton Maxima.

O, fino, pa je mojster za strehe le nekaj našel. :-) K Creatonu sem sicer tudi sam že prej pokukal, ampak med celo množico modela Maxima takrat nekako nisem pogledal.

Late takole po površnem pogledu od spodaj gor izgledajo, da bi bile še dovolj v redu. Edino na koncih v napuščih so uboge, ampak tudi tam še kar držijo. Če bi jih želeli ohraniti, bo to potrebno še podrobneje pogledati. Ampak s tem zaenkrat še odlašam, ker če slučajno pade odločitev za kritino, ki bo zahtevala drugačne late ali drugačen razmik, da se potem s tem sploh ne ukvarjam.

Glede na Bramacovo dokumentacijo Bramac Klasik pri naklonu strehe med 25° in 30° (sem pade moj primer pa še to s približno 15' nad 25° takorekoč povsem na spodnjo mejo) potrebuje razmik med latami med 31 in 33 cm. Dodaten problem je, da tudi pri strmejših naklonih ta strešnik dovoljuje največji razmik zgolj 34 cm. A moj razmik med 33 cm in 35 cm (preko 3/4 lat je razmaknjenih za 34 - 34,5 cm) res ne bo preveč za ta strešnik?

A sem pri Creaton Maxima pravilno razumel, da pri naklonih streh 22° in več sekundarna kritina ni potrebna? Me pa tukaj skrbi odmik zgornje late od stene, na katero je enokapna streha naslonjena. Pri tem strešniku dokumentacija predpisuje tam natančnih 70 mm. To bom še moral zmeriti, koliko znaša. Je pa zanimivo, da eni proizvajalci tako stvar tako natančno predpišejo, drugim je pa vseeno, koliko je in lahko narediš poljubno.

Vidim pa, da so v zadnjih desetletjih stvari strašno napredovale. Strešniki sploh niso več samo navadni strešniki kakor včasih, ampak so tukaj polovičke (dobro, te sem nekako pričakoval, a mislil, da pridejo na rob, kakor včasih doma prežagani), levi krajniki, desni krajniki, slemenski na sredini, slemenski na levem koncu, pa tak na desnem koncu in še malo morje drugih. Nakup rezervnih strešnikov je očitno postal draga in prostorsko potratna zadeva. :-(

Mi je pa všeč, da se sedaj očitno dela na milimetre natančno in da vse te podatke dobiš vnaprej. Lahko za še tako komplicirano in veliko streho vse do zadnjega strešnika točno izračunaš, pripraviš na tleh, potem pa samo gor zložiš in paše do zadnjega milimetra. :-)

Morata biti dva na ploščo.

Zadnja vrsta plošč (sleme ali gornja vrsta enokapnice) po 4. Na vseh robovih strehe pa dodaj še po enega - zaradi vetra. Pa še po 2 je treba dodati za zunanji rob zadnje vrste.

Sicer podatka o višini drvarnice nisem dal (se mi ni zdelo, da bi to lahko bilo pomembno) in tega niste mogli vedeti, ampak glede na ESAL-ovo dokumentacijo bi to bilo potrebno le v primeru, če bi objekt bil višji od 8 m. No, naša drvarnica niti približno ni tako visoka in pri teh nižjih višinah tista dva dodatna vijaka pri vogalnih ploščah naj ne bi bila potrebna.

Je pa res, da njihova dokumentacija očitno tudi ni brez napak. Pri 8-valni valovitki dolžine 1250 mm in strehah z naklonom med vključno 7° in 25° na objektih, višjih od 8 m, so predpisali letve na 1050 mm in v vogalih 9 vijakov, od česar bi 3 naj prišli na sredi, kjer spodaj sploh ni letve. Tako da ... :-)

Mogoče kakšen nasvet, katero valovitko vzeti, če gremo na valovitke? 5-valno ali 8-valno? Đozo je sicer predlagal 5-valno, ni pa navedel nobenega argumenta zakaj. Meni je načeloma precej bolj všeč 8-valna, zdi se mi, da je lažje delati z njo in po dolžini bi jih 7 ravno lepo pasalo. Pri 5-valni bi jih moral po dolžini vzeti 8, od tega bi eni bilo potrebno odrezati en val, drugi pa dva vala. Me pa skrbi to, da 8-valna ni pohodna - to eksplicitno piše v dokumentaciji. Bi to postalo pohodno, če bi vmes na sredino plošč dodal še dodatne štafline, ki sicer niso predpisani?

Na eni garaži imamo streho iz 8-valnih salonitnih plošč in tisto brez problema je pohodno. Res pa tam so dodatni štaflini pod sredinami plošč. Kakšni so bili predpisi (razmiki, prekiravnje, število vijakov, ...) o polaganju salonitnih plošč, sicer ne vem, ampak če so bili takšni, kakor so sedaj pri valovitkah, potem je ona naša streha kompletno narobe narejena. Veliko premalo prekrivanja, veliko premalo vijakov, rezanje vogalov na strehi in mnogo poškodb na ploščah pod rezom, sredinski in čisto spodnji štaflini niso višji od ostalih, ...

Če je tošl tanek, pa je možno dat tudi Goloba.

Betonski strešniki. Tega pa ne poznam. Lahko podrobneje opišeš, kakšne so kaj prednosti in slabosti, recimo v primerjavi z opečnimi/glinenimi strešniki?

Bi pa tile strešniki Golob zahtevali nove late. Tako zaradi razmika (32 cm pri naklonu 25°) kot zaradi nosilnosti (late 40x50 mm, sedaj so gor 30x50 mm).

sam imam Gerard (opečno rdeča) :D - ploščo dobil po 6EUR kar je na m2 okoli 12EUR , pa še streha ima mali naklon tako da...

To je v osnovi pločevinasta kritina, za katere sem že v začetku zapisal, da mi nekako niso všeč. Lahko podrobneje argumentiraš, zakaj bi naj bila boljša od ostalih alternativ?

Ko sem prej pregledoval informacije o strešnikih Bramac in Creaton, sem se spomnil, da imamo na tej lokaciji na stanovanjski hiši in večjem delu gospodarskega poslopja strešnike Kikinda - tile so še malce starejši od onih puconskih na drvarnici. Pa grem gledat ali to še obstaja. In obstaja, tudi pri nas jih prodajajo. Njihov model Velika Kikinda M-333 po slikah sodeč izgleda celo tak, kakor je ona obstoječa stara opeka na hiši. Kakšno mnenje ali bi to bilo v redu za drvarnico? Zahtevajo sicer razmik lat točno 34 cm. Je toleranca pri naših obstoječih latah v sprejemljivih mejah? Sicer mi po dosedanjih informacijah ta strešnik ne deluje na enaki ravni kakor že obravnavana Bramac Klasik in Creaton Maxima, ampak vprašanje je, ali je dovolj dober - za drvarnico.

Aleš

[Žerjavar]

Ko boš postavljal late, računaj da se zaradi položnosti strehe, valovitke prekrivajo vsaj 15 cm.
Po uradni ESAL-ovi dokumentaciji se valovitke vedno prekrivajo vsaj 20 cm.

Nisem krovec, pa tudi po navodilih proizvajalcev ne brskam brez potrebe. Tistih 15 cm prekrivanja pa sem povedal (izračunal) glede na naklon strehe in možen veter, da ne bo veter potisnil deževnice po špranji med prekritjem navzgor do začetka spodnje plošče.