[jaki79]

@KeCko: in tudi če bi zbornica muksnila bi arhitekt pri GPG-ju in SCT-ju še vedno pokimal, ko bi mu šef rekel naredi to in to ne glede na to, kaj pravi stroka. In jaz bi na njegovem mestu, če ne bi bilo to nevarno za zdravje in življenje ljudi, naredil isto.

Ja, in če bi bil namesto arhitekta - voznik šleperja, bi naredil isto!

Vozil bi, do onemoglosti in še čez, do katastrofe, ker je šef tako rekel. Ali zaradi strahu pred izgubo službe.
Kakšen čuden pogoj? Kako pa veš, da tisto, kar naroči šef - ni nevarno za zdravje in življenje ljudi. Si jasnoviden?
Pri stroki se taki "befeli" - šef je reku - lahko na objektu pokažejo šele čez čas.
Spomni se razno - raznih kolapsov stolpnic in blokov, ki so sedli šele čez par let. Ne takoj. Takoj se ne zgodi dosti. Po 10 letih pa KRASH.
Slab beton - premalo armature, neustrezen materijal................. :roll:

Sedaj mi pa podtikaš razmišljanja. Lepo sem (anticipativno) napisal, da bi, če bi bila ogroženo zdravje in življenja, navodila zavrnil (kdaj je nevarno pa arhitekt ve, saj je iz stroke). Ne bi pa kot arhitekt pametoval nadrejenemu, da bloki vseeno potrebujejo več zelenih površin (npr. Celovški dvori) in da gradnja 500 stanovanj v Borovnici vseeno morda ni pametna ideja. Razumeš?

[sašo65]

Jaz delam od pol sedmih do 18+ za daleč manj kot jurja. To je revni sloj!!!
+ vse, kar je pod mano.

"star" to je dobro oz. prednost_gledano iz tega zornega kota: poješ malco, nekaj spiješ, domov prideš utrujen, drugi dan isto - poanta vsega; čez mesec se prebiješ z 300€ še kako položnico plačaš in če maš 850€/mesec lep kupček lahko prišparaš, ker porabit itak nimaš kdaj :mrgreen:
...in ne, ti nisi revni sloj, pa še če kredita nimaš nobenega, vse več ali manj pošlihtano kar se tiče življenja in če te še zdravje služi, pa ti si super duper "bogat" tik pod višjim slojem....
PS. tako isto pri meni, le da od tistih 7-18h dnevnega dela, še kako nočno potegnem.....resnično še zapravt nimam kje in kdaj...

[KeCko]

Sedaj mi pa podtikaš razmišljanja. Lepo sem (anticipativno) napisal, da bi, če bi bila ogroženo zdravje in življenja, navodila zavrnil (kdaj je nevarno pa arhitekt ve, saj je iz stroke). Ne bi pa kot arhitekt pametoval nadrejenemu, da bloki vseeno potrebujejo več zelenih površin (npr. Celovški dvori) in da gradnja 500 stanovanj v Borovnici vseeno morda ni pametna ideja. Razumeš?

Glej v tujini dober strokovnjak naredi ravno to. In to je bistven problem pri nas. Nekdo se spomni, da bo dokapitaliziral Muro in ker to direktno ne ogroža življenj so vsi tiho.

Vse to pa za to ker ni nikakršne odgovornosti, nekateri so firme dobili položene v naročje, za veliko večino starejše generacije pa velja, da so dobili službe položene v naročje in odnos do teh stvari je kakršen je. In dokler ne bo "srednji" sloj začel aktivno in odgovorno sodelovati tako v politiki in tudi stroki se bo pri nas takšno stanje nadaljevalo. Vsi bi imeli polne riti naredili pa nič ne in sedaj čakajo novega titeja ali kakšnega drugega odrešenika. Bruh.

Se skoraj v celoti strinjam s tabo, da smo se odločili za tržni sistem in se je temu potrebno prilagoditi ampak ne samo v smislu dobičkov temveč tudi odgovornosti.

[ataIBA]

Lej, lej kaj je ratalo iz naslovne teme: "Kako dobiti delo?" :mrgreen:
Malo me je spodbodlo razmišljanje o "srednjem" sloju. A ni bilo v nekdanjih časih tako, da smo se delili na navadne delavce z nedokončano osemletko (čistilke, fizičarje), delavce z dokončano osemletko (priučena delovna sila), delavce poklicnih šol, ki ti je dala usmeritev tvojega dela (poklicne šole ključavničarjev, orodjarjev, strugarjev, kovačev, kleparjev vseh vrst, zidarjev, tesarjev, krovcev, avtomehanikov, električarjev, vodovodarjev, trgovcev, šivilj, frizerk, ....)? Značilnost tega "nižjega" srednjega sloja je bilo delo z rokami, ki je bilo več ali manj fizično. Srednji sloj je že zahteval srednjo šolo. Strojni, gradbeni, elektro, ekonomski, zdravstveni,... tehniki in gimnazijci kot posebni sloj, ki je našel delo le v banki, če ni nadaljeval šolanja. Imeli so le boljšo "splošno" izobrazbo brez poklica. Višji sloj se je začel z višjo in visoko šolo in iz njega so se črpali vodje oddelkov, razni šefi, direktorji, prosveta, zdravstvo...
Tudi plače so rasle od najnižje proti najvišji. Nižji sloj je imel dohodke dovolj za preživetje, srednji sloj pa je že lahko "investiral", imel boljši avto, lažje plačeval kredite za hiško,... Prehod iz "enega sloja" v drugega je bil odvisen od posameznika, njegovih ambicij in je lahko bil dol ali gor :mrgreen: . Potrebno je bilo ustanoviti tudi dodatne šole, da so srednjemu sloju, ki je zasedal delovno mesto višjega sloja ali se je tja "katapultiral" ali bil "zaslužen" kader, dali potrebno višjo ali visoko izobrazbo :roll: . In smo dobili kranjsko Sorbono :mrgreen: ,....
Po moje je srednji sloj začel izumirat takrat, ko se je že za čistilke zahtevala dokončana osemletka, za šalterske delavce na banki, pošti, tajniška dela,.. ekonomska srednja šola in za boljša delovna mesta najmanj višja šola.
Mnogo je pripomogla šolska politika, ki je najprej z usmerjenim izobraževanjem zaklala najboljše poklicne šole. Samo dajmo primerjati Gradbene šolske centre nekoč in danes. Kje so gospodarstvu danes potrebni poklici? Srednji sloj je šel, kot bi rekel Kec, u kurac, višji sloj nima dela, kaj je ostalo od poklicnega sloja pa fuša. Nastaja masa priučene delovne sile brez poklicne izobrazbe, brez potrebne šolske teorije in brez obvezne prakse po podjetjih, kjer so prišli v roke mojstrom svojih poklicev.
Tako je bilo pred dobrimi 20 leti v enih drugih časih :roll:

[Fantocci]

Dodal bi še k temu: + inflacija takih in drugačnih večinoma plačljivih fakultet "v vsako slovensko vas" ki so sproducirale kup kvazikvalificiranega visokošolskega kadra in s tem tudi razvrednotile diplome tistih kvalitetnih univerz. In potem ni čudno, da za tak kader ni dela, kot praviš. Odgovarjal za te šolske eksperimente pa ne bo nihče.

[ataIBA]

To si, dragi prijatelj, dobro dodal!!!!

[CimaBella]

Definicija slojev po statusu upravljanja pomivalnega stroja:

Dokler daješ posodo v pomivalca sam ali žena, pa te ne skrbi, kako boš plačal račune in kaj bi dal na mizo, spadaš med srednji sloj, ne glede na izobrazbo.

Ko posodo zlaga v pomivalni stroj plačana gospodinjska pomočnica: spadaš v višji sloj, ne glede na izobrazbo.

Ko pa komaj shajaš iz meseca v mesec ali pa te to začne skrbeti, ne glede na (ne)obstoj pomivalnega stroja, spadaš med rajo in navzdol, ne glede na izobrazbo.

[papez46]

:lol: :lol: :lol:

Pa kje si glih "pomivalca" najdla ................... :lol: :lol:

[yonna]

Pa saj pomivalec lepo oriše situacijo. Smo imeli ravno zadnjič doma debato okoli tega kdaj in zakaj se ženska odloči ostati doma. Prvi pogoj je ta, da mož dovolj dobro zasluži. In koliko je to dovolj dobro? 2000 €? Pri 4 člananski družini bi že zelo mogli paziti. In koliko jih pri nas zasluži toliko? SMo prišli do ugotovitve, da pri teh zneskih je pač "gospodinja." Če pa ekonomski status dopušča, da ji dejansko ni treba delati, potem je pa že "gospa" in si lahko privošči gopodinjsko pomočnico.

Vsekakor pa je odružbeni razdelitvi/slojih pri nas težko govoriti, ker se zaradi politične ureditve v preteklosti ne moremo primerjati z ostalimi državami. Pri nas neke prave elite, plemištva ipd. ni bilo pred osamosvojitvijo oz. vsaj ne v taki meri kot v tujini, kjer so cele generacije dedičev korporacij, bank...

Danes pa smo tam kjer smo, nekako vsi razred nižje kot nekaj let nazaj. In tukaj je problem, da tudi tisti, ki (še) delajo ne morejo dostojno živeti. In potem mi znanka razlaga, da je končno dobila delo (izmensko za minimalca) ampak je na koncu izračunala, da je v minusu vprimerjavi s tem, če ne dela: nižji otroški dodatki, višji vrtec, popooldne ni mogla več hoditi pospravljati in še mož ni mogel popoldne delati, ker je moral paziti otroke. Pod črto so bili na slabšem.

Sicer pa polemika o slojih pri temi "kako najti delo" ni tako nevmesna. Vsak ponudnik mora določiti svoj segment kupcev in temu prilagoditi ponudbo in cene. V teoriji bi to izgledalo takole:
A) elita - cena ni problem, kupuje IN izdelke, ni problema dati 5000 € za najnovejšo televizijo, kapital v lagajo v elitne nepremičnine. Trošijo veliko, vendar je težko postati njihov "dobavitelj".
B.) višji sloj - potrošnik, ki mu ni problema dati nekoliko več. Seveda za ustrezno kakovost.
C.) srednji sloj - masovni potrošnik
D.) nižji sloj - troši le za nujno preživetje, pogosto v dolgovih, ker dohodki ne pokrivajo mesečnih stroškov, za nov pralni stroj vzame potrošniški kredit.

Kako to izgleda v realnosti:
A) jih praktično ni, kupujejo v tujini, saj je pri nas ponudba prestižnih produktov zanemarljiva oz. je enak izdelek v tujini ugodnejši.
B.) če niso do vratu v dolgovih, ker niso predvideli krize, ne trošijo, ker ni jasno, kakšna bo situacija v prihodnosti.
C.) Ga praktično več ni oz. ne troši.
D.) Velika količina potrošnikov brez kapitala za trošenje.

Kdo pade v kateri sloj pa ni merilo le izobrazba, delovna pozicija in višina dohodka temveč tudi funkcionalna in finančna pismenost.

[papez46]

Žal, je naš vsakdan podoben temule:

Še pomnite to zgodbico tovariši.

Nekoc je zivela srecna in pridna Mravljica, ki je dan za dnem prihajala
zgodaj na delo. Ves delovni dan je bila vesela in dobre volje in si je
vcasih celo pozvizgavala vesele pesmice. Bila je srecna, da je lahko delala
in njeni rezultati so bili odlicni toda glej ga zlomka. delala je brez
usmeritev, saj sploh ni imela nadrejenega vodje. Zato je gospod Srsen,
direktor podjetja, odlocil, da taka situacija ne more trajati in je takoj
zaposlil Pikapolonico, ki je imela veliko izkusenj z vodenjem.
Prva skrb Pikapolonice je bila organizirati spremljanje prihodov Mravljice
na delo in odhodov z dela. Vzpostavila je tudi sistem povzetkov in
spremljevalnih listov. Zato je bilo potrebno zaposliti tajnico za pomoc pri
pripravi dosjejev in porocil. Pajkovka, ki so jo v ta namen zaposlili, je
kmalu vzpostavila sistem arhiviranja in postala tudi odgovorna za
prevzemanje telefonskih klicev.
Medtem je srecna in pridna Mravljica se naprej delala, delala in delala,.
Direktor gospod Srsen je bil navdusen nad porocili, ki jih je dobival od
Pikapolonice in kmalu je zacel zahtevati tudi primerjalne studije z
grafikoni, pokazatelji in analizo trenda razvoja. Zato je bilo treba
zaposliti Scurka za pomoc direktorju in kupiti nov racunalnik s tiskalnikom.
Kaj kmalu je zacela srecna in pridna Mravljica pesati v svojem ritmu in se
pritozevati nad vso papirnato vojsko, s katero se je morala novem ukvarjati.
Direktor je takoj uvidel, da je potrebno hitro ukrepati. Kreiral je torej
novo delovno mesto sefa sluzbe, ki bo poslej nadziral srecno in pridno
Mravljico.
Na novo delovno mesto so zaposlili Cricka, ki je najprej zamenjal vse
pohistvo v svoji pisarni ter zahteval nov ergonomski stol in nov racunalnik
z ravnim ekranom.
Seveda je bilo za vec racunalnikov potrebno namestiti mrezni streznik. Novi
vodja sluzbe je kajpak potreboval tudi namestnika (ki je bil mimogrede
njegov pomocnik v prejsnjem podjetju) za pripravo strateskega nacrta vodenja
kot tudi proracuna nove sluzbe. Medtem je postajala Mravljica vse manj
srecna in vse manj pridna.
“Morali bomo narociti izdelavo studije o socialnem vzdusju in zadovoljstvu
zaposlenih v podjetju,” je strokovno ugotovil Cricek.
Ko je nekega dne gospod Srsen, direktor podjetja, pregledoval stevilke, je
ugotovil, da sluzba v kateri dela srecna in pridna Mravljica, ni vec tako
rentabilna kot prej. Zato je torej prosil za pomoc najelitnejso svetovalko,
gospo Sovo, ki naj naredi diagnostiko in predlaga resitve za izboljsanje
stanja. Gospa Sova je po trimesecnem analiziranju razmer v podjetju podala
naslednjo ugotovitev: ? V podjetju je prevec zaposlenih!? Direktor Srsen je
ubogal priporocila in takoj odpustil Mravljico.


Nauk zgodbe:
Nikoli ne bodi srecna in pridna Mravljica. Bolj se splaca biti nesposoben in
ne delati nicesar. Nesposobni ne potrebujejo nadzornika. Ce si kljub temu
produktiven, nikar ne pokazi, da si vesel, ko delas, saj za kaj takega ni
opravicila.
Ce pa hoces na vsak nacin biti kot Mravljica, ustanovi svoje lastno
podjetje. Tako ti vsaj ne bo treba delati se za Srsena, Pikapolonico,
Pajkovko, Cricka, Sovo in Scurka.
Na zalost cela zgodba sloni na univerzitetnih znanstvenih raziskavah, ki
kazejo na to, da vecina cloveskih bitij tezi k parazitskemu zivljenju.

[soplmed1]

@papez46
še enkrat (skoraj) isto za bolj vizualne tipe:
[url]httpunichr("58")//www2unichr("46")arnesunichr("46")si/~soplmed1/forum/mravljaunichr("46")pps[/url]

[korenje]

jaz imam pa drugo verzijo.

mravlja se je imela fajn v mladih letih. mravlja se ni učila, zato da ji je bilo fajn. prosti čas je porabila za bedarije. ko je mravlja končala z izobraževanjem, ni bila sposobna delati ali ustvariti svoje podjetje. samo mravlji je hodilo po glavi, da ne bo delala pri levu, zato je črpala državna sredstva, namreč mravlja je po svoji osnovnošolski matematiki izračunala, da ji bo bolje na sociali. tako mravlja po 10 letih nima službe in živi sama v svojem propadajočem brlogu. mravlja se počuti brezupno in se je spremenila v rastlino.

[SloCop]

in potem je prišel zajec in pojedel korenček

[firefly]

korenje, nažalost je situacija taka da so tudi izobraženi ljudje na istem (pa ne zaradi krize)... Ne samo "osnovnošolski". Ja, je pregovor, kdor hoče delat bo dobil službo. Zato pa smo na plačah ki so pod minimalcem...

in ko smo že pri "gospodinjah". Plače 550 EUR. Žena je doma. Ker delati ne more, uradne invalidnine pa ni šans da dobi... Še dobro da ima 2 hišni pomočnici! (taščo in sestro) lol

[papez46]

jaz imam pa drugo verzijo.

mravlja se je imela fajn v mladih letih. mravlja se ni učila, zato da ji je bilo fajn. prosti čas je porabila za bedarije. ko je mravlja končala z izobraževanjem, ni bila sposobna delati ali ustvariti svoje podjetje. samo mravlji je hodilo po glavi, da ne bo delala pri levu, zato je črpala državna sredstva, namreč mravlja je po svoji osnovnošolski matematiki izračunala, da ji bo bolje na sociali. tako mravlja po 10 letih nima službe in živi sama v svojem propadajočem brlogu. mravlja se počuti brezupno in se je spremenila v rastlino.

@korenček, ............ lepo in fino je, če in ko, mravlja ve, da je mravlja. Taka kot je in z vsemi svojimi lastnostmi in danostmi lahko kot mravlja naredi veliko.

Ne more pa mravlja - tudi če bi hotela in si želela - postati metulj ali labod.

In žal, si malo falil poanto "basni", ko si pač po svoji percepciji pripisal mravlji preračunljivost in sesanje sociale. Mravlje delajo 40 in več let in načeloma se ne sprašujejo zakaj je tako - dokler s svojim delom in od svojega dela lahko preživijo in živijo.

Dejstvo namreč je, da tako kot v naravnem eko sistemu ima vsaka vrsta svojo točno določeno funkcijo in namen, tako tudi naša "homo-sapiesn" združba potrebuje vse profile in raznotera znanja in sposobnosti vsakega posameznika.

In tako, kot v naravnem "eko-sistemu" ni dobro in lahko propade, če se ena vrsta preveč razmnoži in tako ogrozi naravno ravnovesje .............. no, tako smo si mi sami uničili naše ravnovesje posameznikov in njihovih nalog in zadolžitev v naši mali združbici.

Žal se lahko ugotovi, da mravljic počasi zmanjkuje, tiste pa ki še vseeno hočejo in zmorejo migati, pa se počasi "selijo" v JODLLAND, ker baje tam dobijo vsaj hrano in čevlje, pa še malo viška za starost lahko dajo na stran.