12.7.2014 ob 12:22
@ovchka je svoj problem izgleda rešila, bi pa še nekoliko pojasnil svoja stališča, ker nekaterim niso bila jasna (govorim o delitvi na tri varovalke) in na mojo žalost sem bil deloma tudi v zmoti.
Moja zmota je bila v tem, da pri meni opisan primer funkcionira (varovalki nista več vroči, žal sem pa tudi primerjal napačne karakteristike gG varovalk in inštalacijskih odklopnikov) in sem zaradi tega bil prepričan, da bo enako tudi pri primeru @ovchka. Ko sem (vedno svoje trditve še enkrat preverim) vnesel v program prave vrednosti za gG varovalke in inštalacijske odklopnike, je bil rezultat, da bo tudi pri 16 A IO pri 1/3 skupnega okvarnega toka, prej odklopila gG varovalka 35 A pri skupnem okvarnem toku. Seveda je vse skupaj odvisno ali so pred varovalke in inštalacijski odklopniki od različnih ali istih proizvajalcev.
Boljša rešitev (za katero mislim, da je tudi v skladu s predpisi) bi bila enofazni priklop na trifazni način. Se pravi, tripolni odklopnik, vezava štedilnika za trifazni priklop in ali 3 x kabel 3 x 2,5 mm ali 1 x kabel 5 x 6 mm2. Seveda vse sedaj napisano velja, če ni možno povečanja enofazne priključne moči oz. prehod na trifazni sitem. Kot pa sem razumel, je možnost prehoda na trifazni sitem, jasno z določenimi stroški.
Sedaj pa še pojasnila tistim, ki niso razumeli poante delitve na tri varovalke:
- kot prvo, če bi obstajala 100% verjetnost, da v tokokrogu ne bo prišlo do okvare (preobremenitev ali kratki stik) potem niti varovalk ne bi potrebovali. Seveda bo pri normalnem stanju tekel skozi posamezni odklopnik (ki bo reagiral pri okvarnem toku skozi njega) v tripolni izvedbi tretjinski tok, skozi glavno varovalko pa skupen tok.
- kot drugo, vsaka varovalka in inštalacijski odklopnik imata neko časovno, od toka odvisno, karakteristiko. gG varovalke imajo časovno karakteristiko taljenja, ki jo posamezni proizvajalci prilagajajo standardu EN 60269 in za inštalcijske odklopnike po standardu EN 60898. Glede selektivnosti je pomembno kdaj kateri zaščitni element prej odklopi zato je potrebno primerjati obe karateristiki posameznih ali istih proizvajalcev.
- kot tretje, moja ideja je bila, da bo pri tripolnem odklopniku z vrednostjo 16 A izklop pri tretjinskem skupnem toku prej, kot pregoretje gG varovalke 35 A (žal sem bil tu v zmoti).
V danem primeru je pač rešitev, ki sem jo med drugim kot varianto že predlagal in jo je predlagal tudi @gremlin 20 A IO in kabel preseka 4 mm2.
@samojed - upam, da sem bil sedaj dovolj jasen.
@matejm - ali sedaj razumeš logiko delitve na tri vodnike?
@sstesta - ne razumem sicer, kakšno zvezo imajo predpisi (kot si me citiral) z upornostjo varovalk. Predpisi določajo kako se lahko priključujejo in varujejo paralelni vodniki, nikjer pa ne omenjajo kontaktnih upornosti varovalk (v celotni kratkostični zanki so te upornosti zanemarljive in vštete v prehodne kontaktne upornosti).
@homer - hvala za informacijo, tega nisem vedel in je zelo dobrodošlo.
Na koncu pa se vsem, ki sem jih s svojo zmoto mogoče zavedel ali razjezil, opravičujem.
Moja zmota je bila v tem, da pri meni opisan primer funkcionira (varovalki nista več vroči, žal sem pa tudi primerjal napačne karakteristike gG varovalk in inštalacijskih odklopnikov) in sem zaradi tega bil prepričan, da bo enako tudi pri primeru @ovchka. Ko sem (vedno svoje trditve še enkrat preverim) vnesel v program prave vrednosti za gG varovalke in inštalacijske odklopnike, je bil rezultat, da bo tudi pri 16 A IO pri 1/3 skupnega okvarnega toka, prej odklopila gG varovalka 35 A pri skupnem okvarnem toku. Seveda je vse skupaj odvisno ali so pred varovalke in inštalacijski odklopniki od različnih ali istih proizvajalcev.
Boljša rešitev (za katero mislim, da je tudi v skladu s predpisi) bi bila enofazni priklop na trifazni način. Se pravi, tripolni odklopnik, vezava štedilnika za trifazni priklop in ali 3 x kabel 3 x 2,5 mm ali 1 x kabel 5 x 6 mm2. Seveda vse sedaj napisano velja, če ni možno povečanja enofazne priključne moči oz. prehod na trifazni sitem. Kot pa sem razumel, je možnost prehoda na trifazni sitem, jasno z določenimi stroški.
Sedaj pa še pojasnila tistim, ki niso razumeli poante delitve na tri varovalke:
- kot prvo, če bi obstajala 100% verjetnost, da v tokokrogu ne bo prišlo do okvare (preobremenitev ali kratki stik) potem niti varovalk ne bi potrebovali. Seveda bo pri normalnem stanju tekel skozi posamezni odklopnik (ki bo reagiral pri okvarnem toku skozi njega) v tripolni izvedbi tretjinski tok, skozi glavno varovalko pa skupen tok.
- kot drugo, vsaka varovalka in inštalacijski odklopnik imata neko časovno, od toka odvisno, karakteristiko. gG varovalke imajo časovno karakteristiko taljenja, ki jo posamezni proizvajalci prilagajajo standardu EN 60269 in za inštalcijske odklopnike po standardu EN 60898. Glede selektivnosti je pomembno kdaj kateri zaščitni element prej odklopi zato je potrebno primerjati obe karateristiki posameznih ali istih proizvajalcev.
- kot tretje, moja ideja je bila, da bo pri tripolnem odklopniku z vrednostjo 16 A izklop pri tretjinskem skupnem toku prej, kot pregoretje gG varovalke 35 A (žal sem bil tu v zmoti).
V danem primeru je pač rešitev, ki sem jo med drugim kot varianto že predlagal in jo je predlagal tudi @gremlin 20 A IO in kabel preseka 4 mm2.
@samojed - upam, da sem bil sedaj dovolj jasen.
@matejm - ali sedaj razumeš logiko delitve na tri vodnike?
@sstesta - ne razumem sicer, kakšno zvezo imajo predpisi (kot si me citiral) z upornostjo varovalk. Predpisi določajo kako se lahko priključujejo in varujejo paralelni vodniki, nikjer pa ne omenjajo kontaktnih upornosti varovalk (v celotni kratkostični zanki so te upornosti zanemarljive in vštete v prehodne kontaktne upornosti).
@homer - hvala za informacijo, tega nisem vedel in je zelo dobrodošlo.
Na koncu pa se vsem, ki sem jih s svojo zmoto mogoče zavedel ali razjezil, opravičujem.
