[edid]

Tako mi je razložil glavni štromar od našega elektro distributerja.

[Homer]

Res obstoja večja verjetnost da bo treščilo v hišo s strelovodom.

Pozabljaš pa na malenkosti:
- strelovod je za to, da ščiti hišo pred strelo, tako da to energijo po najkrajši poti odvede v zemljo. Tako na in v hiši škode ni ali pa je minimalna (pokurjena kaka elektronika)
- v hišo brez strelovoda ravno tako lahko udari strela (če je v bližini hiša s strelovodom, je verjetnost sicer manjša ni pa izključena). Rezultat pa bo kak porušen dimnik, izruto železje iz armiranega betona, požar ostrešja in ostale lesene konstrukcije, pokurjeno vse kar je v hiši priklopljeno v "štrom" in morda še kaka človeška žrtev.
Poznam primer hiše v katero je udarila strela, podrla dimnik, nato nadaljevala po stopnicah mansarde v pritličje in jih razsulo. Več ali manj vse kar je bilo priklopljeno v stanovanju je skurilo. Na srečo žrtev ni bilo. Hec pa je, da je cca 100m od hiše dobro ozemljen kovinski stolp višine več kot 100m

Skratka, odločitev za strelovod nikoli ni napačna odločitev!

[Sivka]

Mi lahko pojasnite zakaj večina stanovanjskih hiš nima strelovoda, če pa je stavba poslovi objekt pa ga mora imeti? Ali je potem manj možnosti, če je sosednja stavba poslovi objekt z strelovodom, da v mojo hišo, ki to ni, udari strela?

[mirator]

Po pravilniku o zaščiti zaščiti stavb pred delovanjem strele, morajo biti vse manj zahtevne in zahtevne, razen eno in dvostanovanjske, stavbe opremljene s strelovodi.
Strela lahko udari v katerikoli objekt, ne glede ali je opremljen s strelovodom ali ne, je pa večja verjetnost, da bo udarila v objekt, ki je opremljen s strelovodom. Če je strelovod pravilno dimenzioniran in izveden, potem na tistem objektu ne bo škode.

[Sivka]

Hvala ti za odgovor!

[prekmurec]

Se opravičujem in izkoriščam to temo za vprašanje in sicer ali kdo pozna koga na področu Prekmurja ki bi kvalitetno izvedel strelovod na stari hiši (letnik 1930)?
Hvala za posrtedovano.

[Lenuh007]

Ceprav je stara tema, vendar je moje vprasanje iz te teme....

Majhen "vikend" objekt, z opecnato kritino in lesenim ostresjem zelim opremit s strelovodom. Ozemljitev je super duper zakopana v vedno vlazno zemljo dalec v peklu Poleg hiske, je velika terasa s kovinsko ograjo (ozemljeno) ter s stebrom za antene visine 7-8m.
Moj objekt se nahaja sicer na hribcku, vendar ni najvisji objekt. Do vrha grebencka je cca 200m in vsaj 10 his, ki so vse visje od slemena moje hise.

Noben objekt v blizini nima srelovoda, nekateri celo brez ozemljitve.
-1.- Ali bi s tem, da bi montiral strelovod na opisano hisko, koristil ali bolj skodoval svojemu objektu?
-2.- Ali bi kot edini objekt s strelovodom "velekel" strelo nase oz. bi bil tako opremljen objekt bolj dovzeten oz znatno dovzetnejsi za udar strele?

Hvala za odgovore!

[mirator]

Če bi bil vedež, bi ne bil revež.
Na tvoje vprašanje je sicer na tem forumu že kar nekaj odgovorov. Ga ni, ne junaka, ne strokovnjaka, ki bi ti lahko zagotovil, da v tvoj objekt ne bo nikoli udarila strela, razen seveda, če bi bil objekt popolnoma v senci n.pr. strelovodov drugih objektov.
Pri tebi, ker si na pobočju, obstaja nevarnost možnega bočnega oz. stranskega udara strele. Če imaš kovinski drog za anteno, je v bistvu to že en lovilnik strele, vprašanje pa je, če ti pokriva kompletni objekt. Ne vem, kako imaš narejeno ozemljitev. To, da je po tvoje super duper dobra, še ne pomeni, da je tudi učinkovita. Ozemljitev mora biti narejena tako, da se prepreči napetost dotika in koraka. Lažje bi ti bilo svetovati, čebi priložil kakšen tloris hiške, antenskega droga in vpisal tlorisne in višinske mere.
Skratka, če boš strelovod pravilno naredil, ne bo nobene škode. Zaradi tega strela ne bo nič bolj pogosta, če pa že bo, boš pa zaščiten.

[Homer]

Pravilno izveden strelovod je vedno optimalna rešitev!

To, da je blizu hrib in je na pobočju še nekaj objektov, pomeni le, da je večja verjetnost da v tvojo hiško ne bo treščilo. Ni pa to nobena garancija!

In če trešči v hišo brez strelovoda bo zanesljivo skurilo vse kar je priklopljeno na elektriko, anteno ali telefonijo. Če pa je hiša lesena, imaš še dodatno možnost kakega požara....

Ti dam resnični primer:
Hiša kakih 100m od RTV objekta z zelo visokim stolpom in seveda ozemljitvijo po vseh predpisih....
Po logiki naj bi hiša bila zaradi tega dovolj na varnem tudi brez strelovoda
Pa trešči v hišo in ne v stolp!
Seveda skurjeno vse kar je bilo priklopljeno. Poleg tega dobesedno izpulilo armaturo iz zunanjih betonski stopnic.

[arbajter]

Sta mirator in Homer že vse povedala. Dodajam edinole še da je mnogo bolje biti brez strelovoda, kot imeti slabo ali šlampasto izveden strelovod. S slednjim si dobil le dober lovilnik strele, ne pa tudi tiste zaščite pred njo. Kako je narejen dober strelovod je bilo pa tule že veliko napisanega.

[mirator]

Bom še malo pojasnil, kar sem malo prej zapisal, čeprav za laike (pa s tem ne mislim nič slabega) verjetno ne bo kaj dosti bolj razumljivo. Torej strela lahko udari navpično ali pa poševno, gledano jasno iz neba oz. oblakov. Na ravnini so več ali manj vsi objekti enako ogroženi proti udaru strele iz katerekoli smeri. Na pobočju je najbolj ogrožen objekt na vrhu, ostali objekti pa so gledano iz strani pobočja v zaščitni senci objektov nad njimi (tudi najvišji objekt, če je nad njim še kakšen gozd, je s te strani zaščiten). Noben objekt na obočju, ne glede na višinsko razliko (ali najvišji ali najnižji ali pa katerikoli vmes), pa ni zaščiten proti udaru strele iz neba proti pobočju.
Strelovodna zaščita se po do sedaj dognanih spoznajih deli na 4 zaščitne nivoje. Zaščitni nivo 4 predstavlja največ-kratni udar strele iz razdalje 60 m in ocenjena vrednost toka 100 kA (kilo amperov) in sicer malo verjetni nivo 1, vendar možni udar strele iz razdalje 20 m z vrednostjo toka 200 kA. Za privatne hiše se vzame kar nivo 4.
So pa tri metode za načrtovanje strelovodne zščite
- metoda zank (znana kot faradejeva kletka)
- metoda zaščitnega kota (ki se koristi pri visokih lovilnikih strele)
- metoda kotaleče krogle (je univerzalna vendar težko določljiva)

[enmike]

Da si izposodim temo.
Na dovozu je jeklnega ograja - drsna, cca 3m dolga, 1m visoka. Odpira/zapira jo avtomat (notri je motor, elektronika in zunaj še fotoelementa). Prejšnji vikend je nekje blizu udarila strela. Vrglo je ven FID, ampak "vse" dela. Naslednji dan opazim, da je pokrovček fotoelementa 3m stran (ki ga ni enostavno odstraniti), varovalka avtomata dol in zadeva ne šila. Nikjer prekurjenih znakov. Izvedel sem, da se je natančno to že ozgdilo pred letom (prej pa N let nič).

Vseeno me zanima, kaj natančno se je zgodilo in ali je možno kaj narediti/popraviti. Nikjer nisem opazil, da bi bila ograja ozemljena (seveda je prizemljena, samo kako je potem s potenciali, ko el. napeljava pride iz omarice, ki je 20m stran in udari strela).

[arbajter]

Sem že imel priliko videti stene, iz katerih je strela zmetala podometno vzidane kable. Se pravi jih je uparila. Tudi štemat ni bilo treba na novo, samo druge not.
Pogon vrat s senzorjema Rx, Tx boš po vsej verjetnosti moral zamenjati z novim. Zagotovo je odletel tudi brezžični sprejemnik za odpiranje. Motor sam je verjetno preživel, vendar je v tem primeru cenejši element kot preostalo.
Pri udaru strele nastane na mestu udara močno elektromagnetno polje. To potem v prevodnih predmetih inducira napetost, ki lahko doseže zelo visoke vrednosti. In te uničujejo naprave. So pa te pogojene z bližino in mestom udara strele. Rešitev je v bistvu le ena: izdelava ustreznega strelovodnega varovanja, ki zajema ustrezno ozemljitev konstrukcije drsnih vrat kot tudi namestitev prenapetostnih zaščit ustreznih razredov. Na tak način se škodljivi vplivi udarov strel dajo dokaj uspešno zmanjšati na minimum.

[mirator]

Da si izposodim temo.
Na dovozu je jeklnega ograja - drsna, cca 3m dolga, 1m visoka. Odpira/zapira jo avtomat (notri je motor, elektronika in zunaj še fotoelementa). Prejšnji vikend je nekje blizu udarila strela. Vrglo je ven FID, ampak "vse" dela. Naslednji dan opazim, da je pokrovček fotoelementa 3m stran (ki ga ni enostavno odstraniti), varovalka avtomata dol in zadeva ne šila. Nikjer prekurjenih znakov. Izvedel sem, da se je natančno to že ozgdilo pred letom (prej pa N let nič).

Vseeno me zanima, kaj natančno se je zgodilo in ali je možno kaj narediti/popraviti. Nikjer nisem opazil, da bi bila ograja ozemljena (seveda je prizemljena, samo kako je potem s potenciali, ko el. napeljava pride iz omarice, ki je 20m stran in udari strela).

V tem primeru gre za posredni udar strele. Val atmosferske prenapetosti (strele) je v objekt prišel po napajalnem vodu in se nadaljeval do najbolj oddaljenega priključka. Od tam dalje ni več imel iti kam pa je od jeze razbil vse okoli sebe. :mrgreen:
Grda lastnost takšnih valov je, da ko pridejo na konec voda, to začutijo kot zid in se odbijejo nazaj z dvojno višino napetosti. Ta dvojna napetost je lahko večja od prebojne trdnosti izolacije, zato pride do večjih ali manjših poškodb.
Rešitev je koordinacija prenapetostne zaščite, kar pomeni vgradnjo odvodnikov prenapetosti razred 1 v el. razdelilniku in razred 2 pri EM pogonu vrat oz. kombiniranih odvodnikov razred 1 in 2 odvisno od razdalj in presekov.
Ozemljitev ograje pa je poglavje zase.

[enmike]

TNC sistem: Trenutno je PEN voznik prikljopljen na lokalno ozemljitev (valjanec) takoj kot pride v elektricno omaro (pred FID). Je to OK?