[ahil]

Iščem najcenejšo izvedbo za izvedbo fasade na starem, precej velikem hlevu. Star omet je na nekaterih mestih že odpadel, ipd.

Nekdo mi je predlagal, da bi zadevo lahko najceneje rešil z OSB ploščami, odpornimi na vlago. Najprej se na obstoječe stene nabije late 5/4, na njih OSB plošče in na to se potem izvede fasado.

Bi to šlo?

Ali pa ima morebiti kdo tudi kak drug predlog?

Hvala vnaprej, Uroš

[Hanzi]

Koliko je eps dražji od osb plošče?
Če je tanek bo cenejši. Da o kondenziranju pod ali v osb plošči ne govorim.
Najcenejši bo odpraviti vzrok odpadanja (vlaga, slike?) pa poflikati tisto kar odpada (pod omet kako emulzijo). Če že ne rabiš stiropora na fasadi.

[Žerjavar]

najceneje rešil z OSB ploščami, odpornimi na vlago. Najprej se na obstoječe stene nabije late 5/4, na njih OSB plošče in na to se potem izvede fasado.

Prav gotovo bo ceneje, če namesto OSB uporabiš žagane deske (2 cm), polagane vertikalno. Suhe deske dajaj z medsebojno režo 1 do 2 mm, sveže pa kar stisni, ko se osušijo bo ravno primerna špranja. Brez kakršne koli zaščite (barve, obloge) bo držalo preko 20 let.

Med zid in deske (debelina late) vstavi stekleno volno, se bo živina dosti bolje počutila. Pozimi boš lahko bolj zračil, ne da bi pri tem postalo prehladno. Poleti se bo notranjost manj segrevala, ko bo sonce sijalo na stene.

Materjal te bo stal približno 8 E/m2. Deske + steklena volna bo ceneje kot OSB. Profitiraš tudi zaščito OSB (fasada).

PS: Priporočam, da spodnjih 30 do 40 cm nad zemljino omečeš s cementno malto, zgladiš in pleskaš. Tu bo več časa po dežju vlažno in bi deske hitreje propadle, kot višje gor.

[aleks]

@žerjavar:
ne da dlakocepim, ampak ali bo reža med deskami dovolj za sušenje skondenzirane vlage? ali ne bi bilo bolje kontralatanje, da pod deskami do izolacije ostane zračni žep? seveda mora imeti tudi dovod in odvod zraka v oblike reže spodaj in zgoraj za efektivno sušenje.

sprašujem zato, ker sem na hiši v isti situaciji glede izolacije ene stene, ki meji na drvarnico. tam si ne upam dati ometane izolacije, kot vemo z enim grdo vržnim polenim zlahka prebiješ tenki sloj lepila in mrežice, torej sem mislil na ali OSB za vrhnji sloj kot je omenjeno v prven prispevku, ali pa, kot predlagaš ti, deske.

vzrok odpadanja ometa je lahko vdor soli od nastila živali v zid, tega se ne rešiš kar tako. jaz imam v garaži (bivši hlev za voliča) to težavo, pa že 30 let ni več živine tam. zaenkrat to rešujem z občasnim nanosom "žrtvovanega" ometa, ki vleče soli iz zidu - samo na spodnjem robu, ni veliko dela. teorija je, da naj bi se to po določenem času nehalo, ker naj bi padla koncentracija soli. za "žrtvovani omet" uporabljam cenen apneni omet, nobenega ekstra sanirnega ometa - čeprav ne dvomim da obstaja kaka boljša rešitev.

[Žerjavar]

ali bo reža med deskami dovolj za sušenje skondenzirane vlage?

O steni ne vem drugo, kot da je star hlev.
Za betonski votlak 30 cm z obojestranskim ometom bodo reže dovolj, da nebo prišlo do kondenza v toplotni izolacije od vlage v hlevskem in zunanjem zraku.
Kontralatanje in zračni kanal mora biti pri OSB, ki nima rež.

vzrok odpadanja ometa je lahko vdor soli od nastila živali v zid,

To je kapilarna vlaga, ki prihaja v zid iz temeljev (manjka HI med zidom in temeljem) ali pa kot praviš iz vode (moker nastil) v prostoru, ki pronica v zid. Oboje bi moral rešiti že ob gradnji hleva, da bi dal HI tudi na notranji strani navzgor kakih 20 cm nad končna tla. Ta vlaga je v zidu stalno, dokler ne saniraš prehoda kapilarne vlage. Nova obleka iz volne in desk bo v poletnem času zadrževalo sušenje, v zimskem času pa pospeševalo. To je pozitivno, ker je zmrzovanje vlažnega zidu bolj škodljivo, kot samo moker zid.

zaenkrat to rešujem z občasnim nanosom "žrtvovanega" ometa, ki vleče soli iz zidu -

Res je, ko odpade nekaj ometa, odpade tudi nekaj soli. To je le začasno, lepotno reševanje. Z vlago iz nastila in temeljev prihajajo v zid vedno nove soli. Za pravilno sanacijo pa bo malce več dela.

izolacije ene stene, ki meji na drvarnico. tam si ne upam dati ometane izolacije, kot vemo z enim grdo vržnim polenim zlahka prebiješ tenki sloj lepila in mrežice,

Rešiš na enak način z deskami (špranje).

Zakaj razmišljaš o OSB ploščah? Deske so 3 x cenejše in še boljše zaradi možnega kondenza.
Sklepam iz "večji star hlev" = kmetija. Ali nimaš nič gozda, da bi dal les na žago?

[SloCop]

Les na žago? Če sam podreš in zvoziš mogoče... za najino hišo smo iz hoste dali podret smreke in je bila na koncu celotna streha za 1.000€ cenejša kot ce ne bi dali svojega lesa.
Je pa res da nisem niti stopil v hosto...

[Žerjavar]

Je pa res da nisem niti stopil v hosto

Na ta način pa res ne moreš kaj dosti profitirati.
Ne pozabi, les na panju je le 8 do 12 E/m3. Vse ostalo je delo in manipulacija. Če računaš, da si od dela država vzame dobro polovico, pomeni da boš z lastnim delom (podiranje, spravilo, prevoz, ...) profitiral približno polovico napram čistemu nakupu, tudi če si svoje delo računaš po neto ceni. Od lastnega dela država ne dobi nič.

[aleks]

nimam nič lastnega gozda, a je žaga relativno blizu. jezi me, ker mi noče prodati suhega lesa iz sušilnice, ga ima zase (palete izdeluje). sicer nima pretiranih cen po mojem mnenju

zame je rešitev z žrtvovanim ometom v redu, ker že precej let nimam več nastila v prostoru. računam še en dvakrat, pa bi moralo nehati z vlečenjem soli na plano. pri težavi forumaša ahila pa je sigurno potrebno pristopiti po tvojem načelu izdelave hidro izolacije od znotraj.

tvoj način z "enojnim" latanjem in podeskanjem z režo je vsekakor cenejši kot OSB in kontralatanje. ali bi moral dati med late in deske čez stekleno volno še kako membrano zaradi vetra? stena, ki bi bila na ta način izolirana sicer ni izpostavljena dežju (je pokrita s streho). glede na to da ni direktno izpostavljena, ali bi šle lahko deske bližje tlom? recimo kar skoraj do tal? ali pa bi dal zadnjo desko pri tleh horizontalno in recimo širine 10 cm in jo proglasil za "žrtvovano", se pravi da bi jo menjal ko je načeta? ali pa bi jo, alternativno, močno impregniral za boljšo vzdržljivost? pokončnih desk ne bi impregniral, saj so pod streho in jim nima kaj dosti biti.

[Žerjavar]

mi noče prodati suhega lesa iz sušilnice, ga ima zase

Ne vidim nobenega problema, če uporabiš sveže deske in ne suhih. Širina desk naj bo 10 do 15 cm, da jih ne bo preveč zvijalo. V dveh letih se bodo posušile. Barvati (zaščititi) pa jih nima smisla, razen če želiš kolorit za oči.

ali bi moral dati med late in deske čez stekleno volno še kako membrano zaradi vetra?

Z vmesno folijo nič ne pridobiš, ni pa narobe če vstaviš pp folijo (sek.kritina). Če je prazna drvarnica le nadstrešek, skozi katerega brije veter, je dobro dati tudi folijo.

ali bi šle lahko deske bližje tlom?

Nisi povedal, kaka so tla. Če je betonska plošča, ki je nikdar ne prelije voda (poplava, dež po vetru, ...), brez problema daj deske do tal (1 cm višje). V nasprotnem primeru pa je spodaj horizontalna deska dobra rešitev.

[ataIBA]

Iščem najcenejšo izvedbo za izvedbo fasade na starem, precej velikem hlevu. Star omet je na nekaterih mestih že odpadel, ipd.
...................

Ali je ta velik hlev še vedno v uporabi? Je notri živina ali bo kaj drugega?
Daj še dimenzije hleva (dolžina, višina, širina). Potem bo mnogo lažje razmišljati... :wink:

[ahil]

Ne, živine že par let ni in tudi ni planirano, da bi bila. Dimenzije so cca. 10x20x7m.

[ataIBA]

Kaj pa je potem planirano?

[ahil]

Živine v hlevu skoraj zagotovo ne bo več. Zdaj bomo izpraznili in počistili. Trenutno bo le kot streha za star traktor, v enem delu je dislocirana kuilnica za hišo ter prostor za pripravo in skladišče drv.

Ker imamo zraven zgrajeno novo hišo, ki bo imela popolnoma novo fasado, bi želel tudi na ta objket dati isto fasado...da bo vse skupaj nekako zgledalo...

Je potem rešitev z OSB pravilna?

[aleks]

ali bi moral dati med late in deske čez stekleno volno še kako membrano zaradi vetra?

Z vmesno folijo nič ne pridobiš, ni pa narobe če vstaviš pp folijo (sek.kritina). Če je prazna drvarnica le nadstrešek, skozi katerega brije veter, je dobro dati tudi folijo.

OK, vleče skozi, in v ta namen jo načeloma tudi uporabljam - sušenje drv. torej PP membrana.

ali bi šle lahko deske bližje tlom?

Nisi povedal, kaka so tla. Če je betonska plošča, ki je nikdar ne prelije voda (poplava, dež po vetru, ...), brez problema daj deske do tal (1 cm višje). V nasprotnem primeru pa je spodaj horizontalna deska dobra rešitev.

na tleh je AB plošča, zalije le ob neurjih z močnim vzhodnim vetrom oz. sunki vetra. to zalivanje ob neurjih sicer ni nekaj strašnega, a beton v prostoru po tleh je moker. o izvedbi spodnjega roba stene bom še malo tuhtal, a zaenkrat ostane izvedba s horizontalno desko, ki se po potrebi menja, letve, ki bodo vertikalne deske nosile, se bodo končale nekaj (5?) cm nad nivojem tal. za spodnjih 20 cm izolacije bom pa dal namesto steklene volne nekaj nevpojnega, recimo stirodur.

kakšno obliko steklene volne bi uporabil? tako v kolutu ali takšno v ploščah?

[Žerjavar]

kakšno obliko steklene volne bi uporabil? tako v kolutu ali takšno v ploščah?

Bo treba nekaj bolj trdega, da se od lastne teže ne posede na kakem m višine med latami, ki držijo deske.

za spodnjih 20 cm izolacije bom pa dal namesto steklene volne nekaj nevpojnega, recimo stirodur.

Tudi stiropor (EPS) bo vzdržal kaki dve namakanji na leto.