@guslovd,
res si neučakan. Več ali manj ti je razložil že @Samojed, jaz ti bom dodal samo še nekaj stvari.
1. strelovod mora zaščititi objekt (da smo si na jasnem, 100% zaščite ni, je pa 98%), da pa dosežemo teh 98% ga je potrebno izdelati pravilno. Lovilniki strele morajo biti dovolj visoki in ustrezno oddaljeni od robov strehe. Če gre za dvokapnico z dovolj velikim naklonom, je običajno res dovolj postaviti lovilnike na začetku in koncu slemena, v primeru da je objekt daljši, je potreben lovilnik tudi na sredini, če pa je naklon strehe majhen, pa bi morali biti loviniki na vsakem vogalu strehe nad kapjo . Odvodi za manjši objekt so lahko na vsaki strani, razdalja med odvodoma pa ne sme biti večja kot 20 m (predpostavljam, da gre za IV. nivo zaščite, sicer morajo biti razdalje še manjše). Na strelovodne odvode je načeloma potrebno vezati vse kovinske konstrukcije na strehi, torej tudi tudi žlebove. Izjema so kovinski dimniki, zračniki, ventilatorji ipd., ki pa morajo imeti izoliran strelovodni sistem (sicer se tok strele prenese v notranjost hiše), ali pa morajo imeti v hiši urejeno in dovolj dobro dimenzionirano izenačevanje potencialov. To pomeni, da se ob njih v predvideni ločilni razdalji postavi dovolj visok lovilnik strele (po potrebi tudi več lovilnikov). Kar se tiče zidanih dimnikov ti je opisal že @Samojed. Za zaščito pred strelo so sicer predvideni trije načini: metoda kotaleče krogle, metoda zaščitnega kota in metoda zaščitne mreže. Naj ti dodam še, da je bolje biti brez strelovoda, kot pa imeti slab strelovod. Ker pa obstaja v obeh primerih možnost, da bo v hišo nekoč strela (čeprav še ni nikoli) le udarila, bi takrat naredila neprecenljivo škodo, zato se potrudi, da bo strelovod pravilno izveden.
2. osnovna ozemljitev objekta je običajno temeljak ozemljitev. Če je pravilno izvedena ni nobenih težav in lahko služi tudi kot strelovodna zaščita. Pravilno izvedena je pa tako, da se valjanec položi tako, da je njegova širina navpična, sicer lahko pride pri betoniranju do zračnih žepov pod valjancem in tam nastanejo preboji, ki lahko poškodujejo betonski temelj. Je pa za ustrezno strelovodno zaščito potreben pogoj, da je nadomestni preme pravokotne oblike temeljske ozemljitve enak ali večji od 5 m. Sicer tudi jaz zagovarjam, da se poleg temeljske ozemljitve (pri njej je kar težko , zlasti pri manjših tlorisih doseči upornost 10 ohmov, ki je pa pogoj za prenapetostne odvodnike), izdela še obroč okoli objekta v oddaljenosti 1 m. Globina je odvisna od geografske lokacije in je predvsem pogojena z možnostjo globine zamrznitve v zimskih dneh in izsušitve v poletnih dneh, se pa giblje med 0,5 in 0,8 m. Seveda je potrebno obe ozemljitve med sabo povezati. Bolj kot napetost koraka je problematična napetost dotika, ker je napetost (potencial) tal ob objektu nižja od napetosti (potenciala) na kovinskih konstrukcijah.
Ker sprašuješ tudi glede ozemljitvenih palic, teh pri zgoraj opisani ozemljitvi ne potrebuješ. Če pa ti je to ceneje, jih seveda lahko vgradiš, vendar jih moraš povezati med sabo. Kako globoke morajo biti je brez konkretnih podatkov težko povedati.
Že zaradi izenačevanja potencialov moraš na ozemljitev vezati vse kovinske cevovode, ki prihajajo v objekt. Obvezno pa moraš premostiti vodomerni in, če imaš tudi plinomerni, števec.
3. ozemljitev je odvisna tudi od sitema napajanja inštalacije. Če imaš predviden TN sistem, potem se lahko navežeš tudi na ozemljitev ob napajalnem kablu. Če imaš predviden TT sistem, potem morata biti ozemljitev v distribucijskem delu in ozemljitev tvojega objekta v razdalji najmanj 10 m.
Evo, sem zapisal, da bom dodal samo še nekaj, pa je nastal že skoraj esej.
