[Žerjavar]

imate kakšno drugačno mnenje ali še vedno ostaja da to res ni dobra odločitev....

Me ni prepričalo. Nima podatka o paropropustnosti. Ima le napisano, da je paropropusten. Pa saj so vsi materjali paropropustni, eni bolj drugi manj. Bolj prepustne imenujemo propustne, manj prepustne pa ovire in zapore.

oberseitig diffusionsoffene Unterdeckbahn

Iz tega bi se dalo sklepati, da ima zgoraj naluknjano AL folijo, spodaj pa ne. Je primerno kot samostojna izolacijska plast, nikakor pa ne kot le del izolacije na hladni strani.

so rekli, da je do URSE ki je pod tem med špirovci veliko bolj konstantna temperatura in da naj nebi prihajalo do kondenza,

Se niso lagali, vse resnice pa tudi ne povedali. Sem tudi jaz zapisal, da je uporabno, če se ob gips plošči namesti res dobra parna zapora.

[SilverArrow]

dejansko imam tudi primerek, ki so mi ga dali in ni zgoraj alufolije.... so tudi taki ampak kot si dejal za samostjno....

ta pa ima zgoraj parapropustno folijo, pod njo pa še samo eno plast ki se ji reče obojestranska kaširana z mineralno prevleko....

se pa strinjam da če ni vredu parazaporne folije pa tudi če se ne odločim za to nebo vredu....

hvala za mnenja, moram še prespati če pa kdo dobi kakšno zanimivo menje še od kje pa sem vam hvaležen,...

pravzaprav zato sprašujem, ker nevem

[cheba]

zanimivo....
na vsak način se mi splača tisti zgornji del požarnega zida dozidati s ytong-om in bi to zelo elegantno rešil... sanjalo se mi ni da je to res takšen izolator... bo že dovolj če samo s 30 cm samo ytonga potegnem gor seveda že od notranje spodnje izolacije nižje 15cm ...

da povzamem...
recimo zadnje 3 vrste poševno zidam z zidaki ytonga 30 debeline torej 60cm višine na vseh požarnih zidih... potem enostavno grem z izolacijo do stene in bi naj bilo to to?

Ne boste delali betonskih vezi pod legami (horizontalne in poševne)? Navadno pod legami pride betonska vez, katera pomaga pri potresu, v to vez se tudi sidra ostrešje.

[Žerjavar]

Navadno pod legami pride betonska vez,

AB venec se naredi nižje, da se nad njim zida z lahkim materjalom, lege se podloži z lesom, sidra ustrezno dolga.

[cheba]

Že, nad horizontalno vezjo načeloma ni težav, plinobeton je potrebno le dovolj dobro sidrati v ab vez, da ga veter ne podre. V primeru poševne vezi se pa stvar, glede same izvedbe precej zakomplicira. Ali dobro lepljenje in sidranje ali pa mogoče kar betonaža stopničaste vezi.

[Žerjavar]

ali pa mogoče kar betonaža stopničaste vezi.

Ali pa betonaža AB vezi z istim naklonom kot bo kritina. Zob pod lego, ali pa se tam poravna v horizontalo. Nanjo zidanje z plinobetonom poševno. Zid debeline 30 cm iz plinometona lepljen na AB venec brez sidranja, nebi smel imeti težav z vetrom (brez da računam), morda v področju burje.

[Knauf Insulation]

Spoštovani,

vsekakor je v primeru izvedbe toplotne izolacije na zunanji strani špirovcev, med bolj primernimi izolacijskimi materiali, sistem trdih plošč iz mineralne kamene volne z oznako Termotop. Te plošče so v primerjavi z omenjenimi poliuretanskimi ploščami bistveno bolj difuzijsko odprte (difuzijski upor vodni pari µ = 1), so negorljive razred A1 in imajo bistveno večjo gostoto in s tem zagotavljajo večjo toplotno stabilnost lahkih lesenih ostrešij v vročih poletnih mesecih. Res je, da so poliuretanske plošče nekoliko bolj toplotno izolativne glede na Termotop (λ = 0,040 W/mK), kar lahko rešimo s kakšnim cm večjo debelino termotopa ali pa vgradimo med špirovce izolacijske filce mineralne steklene volne Ecose z boljšo nižjo toplotno prevodnostjo (UNIFIT 035 ali 032). Po drugi strani je Termotop cenovno bistveno ugodnejši in glede na vse lastnosti, ki jih ta izolacija nudi, tudi optimalna izbira. Več o tem si lahko ogledate na spletni strani <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.termotop.si">http://www.termotop.si</a><!-- m --> ali pa nas kontaktirate na <!-- e --><a href="mailtovetovanje@knaufinsulation.com">svetovanje@knaufinsulation.com</a><!-- e -->.

S spoštovanjem,

Tehnično svetovalna služba
Knauf Insulation d.o.o., Škofja Loka

[Žerjavar]

@:Knauf Insulation:

Termotop ... imajo bistveno večjo gostoto in s tem zagotavljajo večjo toplotno stabilnost lahkih lesenih ostrešij v vročih poletnih mesecih.

"Bistveno" so bučke.
V poletni vročini v bivanjski mansardi (tudi čez dan se proizvaja toplota), ni skoraj nobene razlike, če je vsa debelina izolacije iz steklene ali kamene volne. Malenkostno izboljšanje (kako desetinko stopinje) se dobi, če se vstavi na vrhu 2 cm lesa in ohrani enako skupno debelino. Znatno več se pridobi, če se les vstavi na topli (notranji) strani izolacije.

Res da kamena volna izkazuje daljši toplotni zamik, kot steklena. To bi prišlo v poštev v čez dan nenaseljeni in zaprti mansardi, kar pa v praksi ne pride v poštev. Če pa se v mansardi čez dan toplota proizvaja (kuhanje, TV, ...), pa ima večja akumulacije toplote v kameni volni napram stekleni zanemarljivo malo vpliva na notranjo temperaturo mansarde..

[SilverArrow]

Torej če se na koncu odločim za to varianto bi rabil še nekaj kratkih nasvetov...

1. kritina (zarezni bobrovec tondach)
2. prečne letve
3. vzdolžne letve
4. deske
5. špirovci 16cm × 12cm
6. URSA med špirovci 16cm
7. spuščena konstrukcija knaufa za 14cm
8. in še 14 cm URSE položene prečno
9. parazaporna folija
9. knauf



zanima me:

1. ali se podeska popolnoma skupaj, kaj menite na folcane deske ali mora biti kakšen razmak oz kaj priporočate

2. ali bo ok da gre 14 cm počez URSE ali je boljše dvignit šperovce na večjo višino pa 10 spodaj preko...

3. kateri tip URSE za med in kateri za počez

4. ali se URSA stisne do desk od spodaj ali zakaj še eni tu ponovno delajo nek zračni kanal...

5. kako izolirati v tistem delu, kjer bo strop na sredini spuščen na 2,4 m in je nad njim prazen prostor višine cca 2,5m - 3 m.



hvala za kratke in razumljive odgovore.

lp

[firefly]

Lahko gledas tudi druge proizvajalce. Kupi kar dobis ceneje. Ce bos sam delal volno potem razmisli o manj srbeci volni. Se pri delu zelooo pozna pri ceni pa nic. Uporabi 0,035 volno za oba sloja. Deske daj s rahlim razmikom (dodatno se bodo se posusile in razmaknile) in volno do desk. Na ravnem delu izoliras z enako debelino lahko tudi kak cm vec (16+16) ce ti bo sirina ravno ok hodila. Naredi skarje na dovolj visine da das en sloj med drug pa pod skarje.

[Žerjavar]

3. vzdolžne letve
4. deske

Manjka: 3 a. sekundarna kritina = pp folija.

ali se podeska popolnoma skupaj, kaj menite na folcane deske ali mora biti kakšen razmak oz kaj priporočate

Deske morajo biti z razmakom 5 do 15 mm, da gre vlaga iz izolacije lažje navzven.

ali se URSA stisne do desk od spodaj ali zakaj še eni tu ponovno delajo nek zračni kanal.

Stisni do desk. Drugi zračni kanal je potreben , če je sekundarna kritina premalo paropropustna (dahpapa, ... , tudi popolnoma stisnjene deske).

kako izolirati v tistem delu, kjer bo strop na sredini spuščen na 2,4 m in je nad njim prazen prostor

Izolacija v vsej debelini teče horizontalno. Koristno je tudi, če je v slemenu večji razmak med zadnjima deskama (15 do 30 cm). Ni nujno, je pa koristno, če tam ni sek.kritine. Odprtina se prekrije s trakom sek.kritine nad vzdolžnimi letvami.
Za občasno pohodnost lahko daš na škarje deske (lahko razmak do 20 cm), nanje bolj trdo izolacijo (kameno volno, EPS, ...) in nanjo deske (OSB, ...)

[SilverArrow]

aha, super hvala za odgovore. Sicer imam prverjenega majstra za kritino in leseno konstrukcijo ampak da ga lahko malce kontroliram in pod prste gledam



če sem prav razumel za izolacijo, potem gre samo do tja med špirovci dokler ni knaufa preko oz škarenj potem pa kar počez horizontalno, torej ne do vrha (do slemena) in še spodaj... ?

[Žerjavar]

če sem prav razumel za izolacijo, potem gre samo do tja med špirovci dokler ni knaufa preko oz škarenj potem pa kar počez horizontalno, t

Točno. Nad hladnim podstrešjem so samo deske in kritina.

[SilverArrow]

ok, zdaj mi je vse jasno. Nekako ste me tu na forumu prepričali da se nisem odločil za

<!-- m --><a class="postlink" href="http://bachl.de/uploads/media/TECTA_PUR_DS.pdf">http://bachl.de/uploads/media/TECTA_PUR_DS.pdf</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.bachl.de/fileadmin/2013/PUR/">http://www.bachl.de/fileadmin/2013/PUR/</a><!-- m --> ... tblatt.pdf

in sem se na koncu za deske....

nekako mi ni jasno zakaj še vedno ataIBA forsira dodaten zračen most pod deskami, torej dva zračna mosta in me spet zmedel s tem....

[ataIBA]

V kolikor so deske ožje (12 - 15 cm) in so položene v razmaku cca 5 cm, je lahko izolacija stisnjena do desk.
V kolikor so deske širše in samo z majhno režo med njimi, je med izolacijo in deskami potreben zračni most min. 2 cm (odvisno od dolžine špirovcev), ki služi izsuševanju izolacije ali "dihanju" sistema.
V mislim imam vlaknato izolacijo npr. Ursa.
Drugi sistem ima prednosti poleti...