[pepe16]

Ker statika v mansardi ne dopušča klasičnega estriha želeli bi pa vseeno talno gretje(varjante za les pa so občutno predrage ) razmišljam da bi položil sistemske plošče v njih naredil talno zalil z betonom samo toliko da bi bile cevi pokrite
nato čez položil:
1. varjanta OSB 12mm in nato talno oblogo
2. varjanta laminat
3. varjanta keramiko
Kakšni bi bili minusi in pasti takšne izvedbe

[Žerjavar]

1. varjanta OSB 12mm in nato talno oblogo

Bi bilo sprejemljivo.
- Bolje, če je OSB debelejši (vsaj 15 mm ali dosti bolje 2 x 12 mm)), da raznese točkovno obremenitev (noga postelje, omare, ...) na večjo površino sistemske plošče. Na OSB polagaš talno oblogo (laminat, keramika, ...)
- Zaradi toplotne izolativnosti OSB bo potrebna nekaj višja temperatura ogrevalne vode kot pri betonskem estrihu. S tem je povezana tudi bolj debela toplotna izolacija pod sistemsko ploščo.
- Temperatura površine tal ne bo enakomerna. Boš lahko z boso nogo ugotovil, kje poteka cev.
- Ne bo toplotne akumulacije v estrihu, temperatura prostora mora biti avtomatsko regulirana ob stalnem ogrevanju.

[firefly]

Na kaj bi dal pa sistemske plošče? "lesena mansarda" jst razumem kot mansarda "na škarjah"...

[papez46]

:roll: Tole je približno tako, kot ko so včasih radijatorje v podokenskih niša zapirali z lesenim opažem - da se jih ni videlo.

Potem pa je bilo slišati ........ pa sej nič ne grejejo. hock:

[pepe16]

Na kaj bi dal pa sistemske plošče? "lesena mansarda" jst razumem kot mansarda "na škarjah"...

Ne to je mansarda skeletne gradnje na stropnikih 14/20cm skelet sicer močan vedar ni predvidena obtežba z betonskim estrihom,
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.mojalbum.com/pepe16/strop/foto/20976769">http://www.mojalbum.com/pepe16/strop/foto/20976769</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.mojalbum.com/pepe16/vpihana-celuloza/foto/21338789">http://www.mojalbum.com/pepe16/vpihana- ... o/21338789</a><!-- m -->
Ima kdo kak predlog katere plošče ki so bol prevodne in mogoče trdnejše od OSB
(lesonit ne vem...) med tramovi je 20cm izolacije tako da nevarnosti da bi toplota uhajala dol ni.
Če nebo druge bo pač varjanta kot je opisal Žerjavar. Hvala Žerjavar
Glede na to da bodo v mansardi otroške in hodnik bi jas dal samo 1x OSB 15 . Žerjavar ali veliko pridobim na trdnosti, izgubim na toploti če dam dvakrat 12mm

[Žerjavar]

ali veliko pridobim na trdnosti, izgubim na toploti če dam dvakrat 12mm

Na toploti (energiji) nič ne izgubiš. Toploto izgubljaš le skozi stene in streho, na to pa tla nimajo vpliva. Zaradi slabše toplotne prevodnosti estriha je potrebna višja temperatura vode.
Po približnih podatkih: če bi pri betonskem estrihu in laminatu rabil ogrevalno vodo 28 C, boš pri 15 mm OSB rabil 30,2 in pri 2 x 12 mm OSB 31,1 C. Povprečna temperatura površine tal bo v vseh primerih enaka.

Oba primera OSB sta približno enako trdna. Pri eni plasti dobiš na stikih ob obremenitvi "prelomno" linijo (bi lahko na njej laminat pokal), pri dvojni plasti z zamaknjenimi stiki pa te prelomne linije ni.

[jani65]

Les ne akumulira toplote je toplotni izolator za to po mojem za talno ni primeren.Mislim, da je to skoraj tako kot, da bi na cevi talnega položil stiropor.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.fiz.e-va.si/lessons/98/">http://www.fiz.e-va.si/lessons/98/</a><!-- m -->

[papez46]

Nima veze. :mrgreen:

želeli bi pa vseeno talno gretje

Od tu naprej, vsi argumenti odpadejo. In, ja od tele talne ne bo velikega efekta.

Ampak če je želja ........ :roll:

[Žerjavar]

Od tu naprej, vsi argumenti odpadejo. In, ja od tele talne ne bo velikega efekta.

hock: Lahko kakšen argument?

Pri hiši z 8 cm toplotne izolacije boš imel 2 x toliko toplotnih izgub, kot pri enaki hiši z 16 cm. Z drugimi besedami: Z manj toplotne izolacije boš bolj ogreval okolico. Če bi hotel z bolje izolirano hišo enako ogrevati okolico (enake toplotne izgube), bi moral dvigniti notranjo temperaturo = podvojiti temperaturno razliko med notranjim in zunanjim zrakom. Lahko tudi: Bolje izolirana hiša bo imela enake toplotne izgube pri zunanjih - 15 C, kot slabše izolirana pri zunanjih 4 C.

[koje]

@pepe16 lahko pogledaš še sistem od variotherm-a, če ti pride v poštev. Pozabil sem točne podatke mislim da je končna višina plošče 2,5 cm, teža na kvadratni meter je okoli 30 do 40 kg in cena mislim da je okoli 50€ na kvadratni meter (sicer si pa lahko več prebereš na temu linku <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.kalcer-mb.si/oih_variotherm/index.php">http://www.kalcer-mb.si/oih_variotherm/index.php</a><!-- m -->)

Edini slabost pri teh ploščah vidim kokr je že Žerjav omenil da ne bo toplotne akumulacije v estrihu ali pač...

[jani65]

To ne zgleda preveč suhomontažno, je pa dobra zadeva ,saj tako pravi prizvajalec.Cena je pa najbrž kar zasoljena
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.kalcer-mb.si/oih_variotherm/suhomontazno_talno_gretje.pdf">http://www.kalcer-mb.si/oih_variotherm/ ... gretje.pdf</a><!-- m -->

[papez46]

No pa dajmo takole;
- tole bo res talno gretje, ampak tista tvoja vodica na 32 stopinjah, bo morala cirkulirati neprekinjeno, poleg tega bo morala biti instalacija pod OSB ploščami veliko bolj na gosto razpeljana, sicer bo tako, kot si napisal na začetku; 2cm toplega podna, vmes 15cm nič in tako naprej.
- koliko energije se bo več potrošilo za segrevanje vodice na višjo temperaturo? Koliko več štromčka bo šlo za pumpice, ki bodo laufale 24/7?

Kajti če je bistvo nekega sistema, da z najmanj vložka - ven potegneš največ, torej če je bistvo talnega z relativno nizko temperaturo medija ustvariti v neki relativno veliki masi določeno akumulacijo - potem je izvedba talnega v "lesu" malo mimo.

Bi rekel, da se z 3 radiatorji in bistveno nižjimi stroški da doseči boljše rezultate.

Poleg tega, kolikor je videti, so tla in streha ter stene konkretno toplotno izolirani. Kar pomeni samo še podlago za laminat in laminat in so tla gotova. to je koliko €/m2?

Sistemske plošče, pa razvod cevi, pa estrih samo do vrha cevi / sistemskih plošč, pa 2 x OSB, pa laminat ...... in vse to samo zaradi tega, ker nekdo tako želi?

Ja pa - saj zakaj bi enostavno, če lahko kompliciramo. :mrgreen:

[Žerjavar]

Bi rekel, da se z 3 radiatorji in bistveno nižjimi stroški da doseči boljše rezultate.
saj zakaj bi enostavno, če lahko kompliciramo

Sem istega mnenja.
Če pa je že: "želeli bi pa vseeno talno gretje", potem pa ...

tista tvoja vodica na 32 stopinjah, bo morala cirkulirati neprekinjeno,

Da! Če pod betonom, potem tudi pod lesom. Sem jemal enake pogoje.

koliko energije se bo več potrošilo za segrevanje vodice na višjo temperaturo? Koliko več štromčka bo šlo za pumpice, ki bodo laufale 24/7?

Poraba energenta ni odvisna od materjala nad cevmi. Pri nekem pretoku (ista pumpa, iste cevi) porabiš enako kuriva če dogrevaš vodo iz 26 na 28 C ali pa iz 30 na 32 C.

Kajti če je bistvo nekega sistema, da z najmanj vložka - ven potegneš največ, torej če je bistvo talnega z relativno nizko temperaturo medija ustvariti v neki relativno veliki masi določeno akumulacijo

Isto kot z betonskim estrihom dosežeš z 20x manjšo maso vode v zalogovniku, ki ne rabi biti na lesenih tramih. Bi verjel, da bi gretje delovalo tudi brez elektrike, če je zalogovnik v kleti, mešalni ventil dvižnega voda pa v mansardi.

Relativno nizka temperatura vode je tudi 31 C ne le 28, če pomisliš na predlagane 3 radiatorje, ki rabijo vsaj 50 C.

[pepe16]

Hvala za izčrpno debato, če nekaj ni pametno tudi želja odpade
Poanta vsega je da bo v pritličju talno v kleti bo 1500l zalogovnik izolacija je 25cm celuloze +6cm lesne fasadne plošče povsod troslojna zasteklitev in bi dal v mansardi talno zato da bi lahko ogreval tudi ko v zalogovniku pade pod 50 in bi grel zalogovnik iz 30-70 z radiatorji pa moram lavfat zalogovnik najmanj iz 50in več bom pogledal še za nizkotemperaturnimi radiatorji

[enmike]

Koliko pa je te mansarde? Kaksne sobe? Talno je malce neprimerno v spalnici, kjer soba pokrije 80% talne povrsine. Premisli, ce ti strensko ogrevanje ustreza.