[BRBU]

Imam nekaj vprašanj, ki se nanaša na na dražbi prodano stanovanjsko hišo. Sodišče je hišo prodajalo po prvi ceni 124.000 eur, nato po polovični ceni. Na tretji dražbi se je kot edini kupec prijavil prvi upnik, ki je tudi plačal cenitev ( bilo je več upnikov ). Na prodajnem naroku je odvetnik upnika najprej poskušal še znižati prodajno ceno 62000 eur, vendar sodišče tega ni dovolilo. Tako je bil sprejet sklep, da se opravi domik stanovanjske hiše upniku kot novemu lastniku. Upnik je sodišču priglasil na dolg 7400 eur še 58.000 eur obresti, tako, da bi naj celoten dolg celo znašal preko prodajne cene.

Posojilo od upnika je lastnik stanovanjske hiše vzel leta 1995 v znesku takratnih 21000 DEM. V pogodbi so bile navedene mesečne 4% obresti, kar je takrat zneslo okoli 800 eur mesečno. Dolžnik tega ni plačeval, zaradi tega je upnik po dveh letih dolg s cesijo odstopil zavarovalnici. Po ustnem dogovoru, brez kakšne pogodbe, je dolžnik začel odplačevati dolg zavarovalnici. Ko je plačal približno takratnih 400.000 sit, je dobil od upnika obvestilo, da cesija ne velja, ker zavarovalnica ni plačala celotnega dolga. Zaradi tega mora dolg vrniti njemu. V tem času je šla zavarovalnica v stečaj, tako da je dolžnik ostal tudi brez teh 400.000 sit. Na sodišče je vložil tožbo za ničnost pogodbe z upnikom zaradi oderuških obresti in zaradi plačila 400.000 sit zavarovalnici, vendar je tožbo izgubil.
Še pred dražbo bi naj šel upnik v stečaj, tako, da je sodišče kar nekaj časa iskalo, kdo upnika zastopa. Nato se je javil eden izmed odvetnikov z nekakšnim pooblastilom za zastopanje upnika in dražba je bila izvedena. Dolžnik je sodišče še pred dražbo obvestil, da je stanovanjska hiša v bistvu zgrajena na dveh parcelah. Po načrtu je na eni parceli, dejansko pa je vsaj kakšen meter hiše na parceli, ki je last drugega lastnika. Ta je tudi dovolil, da se hiša tako zgradi, saj bo ta parcela nekoč tudi pripadala lastniku stanovanjske hiše. Sodišče tega ni upoštevalo in je tako prodalo očitno tudi vsaj en meter sosednje parcele od drugega lastnika.

- zanima me, kakšna je ponovna možnost tožbe za ničnost pogodbe.
- kako lahko upnik nastopa na dražbi, če je v stečaju
- kakšne so možnosti za ničnost dražbe, če je stanovanjska hiša postavljena v naravi postavljena na dveh parcelah, v gradbenem dovoljenju pa samo na eni. Tudi po podatkih GURSA stoji na eni parceli. Stanovanjska hiša še ni bila vpisana v kataster, tako, da uradnega podatka, kako hiša stoji, ni.
- v Sklepu sodišča za dražbo je za tega upnika naveden dolg 7400 eur brez obračunanih obresti. Ali lahko upnik sedaj uveljavlja obresti.

Hvala za odgovor

[primoz75]

- v Sklepu sodišča za dražbo je za tega upnika naveden dolg 7400 eur brez obračunanih obresti. Ali lahko upnik sedaj uveljavlja obresti.

vsi sklepi ki se delajo po ZIZu se vodijo poleg opravilne številke še z nazivom upnika, dolžnika ter višino terjatve - vodi se zmeraj le glavnica oz. začetni znesek. Kaj je upnik zahteval od dolžnika je navedeno v sklepu o izvršbi, ki je bil podan ob vložitvi izvršbe in ga je sodišče potrdilo. Kot osnova za to pa služi neka verodostojna lisitna - najbrž pogodba ali pa kar sodba.

[vitel]

- zanima me, kakšna je ponovna možnost tožbe za ničnost pogodbe.
->Trhla.

- kako lahko upnik nastopa na dražbi, če je v stečaju
->Stečaj je začetek konca pravne osebe, ta še "normalno" posluje" do zaključka odprtih poslov, ureditve razmerij z delavci, unovčenja premoženja in poplačila upnikov. Sodni postopki se večinoma prekinejo z nastopom stečaja, stečajni upravitelj potem odloči, katere postopke bo nadaljeval, zakar mora pooblastiti odvetnika. So pa nekatere izjeme zlasti v zvezi z izvršilnimi postopki.

- kakšne so možnosti za ničnost dražbe, če je stanovanjska hiša postavljena v naravi postavljena na dveh parcelah, v gradbenem dovoljenju pa samo na eni. Tudi po podatkih GURSA stoji na eni parceli. Stanovanjska hiša še ni bila vpisana v kataster, tako, da uradnega podatka, kako hiša stoji, ni.
->Trhle, vse to se je moralo upoštevati in navesti prej, sedaj bo imetnik druge parcele moral svoje zahtevke uveljavljati pred sodiščem, za kar bo potreben odvetnik, ki se na zadeve podrobno spozna in ne kar en. Ker dejansko stanje ni znano bi lahko sicer šlo za ničnost gradbenega dovoljenja, ampak niti neveljavno gradbeno dovoljenje ni razlog, da se nepremičnina, četudi črna gradnja, ne bi mogla prodati na dražbi. To je klasičen primer, ko se nekdo ni pravi čas pobrigal za svojo lastnino.

- v Sklepu sodišča za dražbo je za tega upnika naveden dolg 7400 eur brez obračunanih obresti. Ali lahko upnik sedaj uveljavlja obresti.
->Upnik lahko uveljavlja obresti in stroške, katere je prej založil v zvezi z izvršilnim postopkom.

Hvala za odgovor
->Ni za kaj

[matofill]

Žal sedaj po toči zvoniti je prepozno, dolžnik je imel mnogo možnosti predhodno, ki pa jih ni izkoristil. Pišem zato, ker sem nekdaj 15 let nazaj, tako, sam, kot upnik prišel ugodno do hiše. Skratka dolžnik, bi lahko pravočasno odkupil nazaj to terjatev ali kak njegov znanec ( če je bilo več upnikov) , lahko bi se poskusil predhodno pobotati z upnikom in poplačati terjatev ( če je bilo več plomb na hiši verjetno ni bilo smiselno) , upnik v stečaju seveda lahko tako nastopa, ta hiša pa gre potem v stečajno maso in jo bo od tega odvetnika za 5% več odkupil kak znanec (tako je v praksi), upnik seveda lahko pobota svoje terjatve do zadnjega centa, če te ne bi presegale izlicitirane cene, bi mogel doplačati, mora pa , kot predlagatelj povrniti še sodne stroške ostalim upnikom na tej hiši, vendar je to običajno zelo zelo malo, posebej če je on predlagal licitacijo.
To, da je hiša na 2 parcelah nima nobene veze, se bo pač v okviru ZK postopka ureditev mej parcele nekako tako se imenuje, ki je upravni postopek dogovoril z lastnikom druge parcele kako bosta rešila zadevo ali odplačno ali z zamenjavo dela parcele, skratka to ni niti najmanjši problem v tej zadevi.

Naj bo zadeva v poduk ostalim, sedaj mislim, da že nekaj časa velja , da se nabiranje obresti ustavi ( nisem siguren) v letih po 1990 pa so samo regularne zamudne obresti v cca 5 letih že dosegle glavnico v 10 letih pa večkratnik le te, prepričan pa sem, da tudi v tem postopku sodišče ni priznalo 4% mesečnih obresti ali pa jih je le za prvo obdobje temveč samo zamudne, ki so se obračunavale obrestno obrestno in so bile cca 25-30 % na leto, kar ni bistveno manj od pogodbenih 4% mesečno.

Ja dolžniki, najbolj neumno pri takem poslu je glavo tlačiti v pesek in si reči , saj bo, res , da taka izvršba lahko traja tudi 5-10 let samo ko je končana ima dolžnik sila dolg nos, pa preostali upniki, ki niso bili poplačani tudi in ja na žalost je ta dolžnik ta denar še naprej dolžan preostalim upnikom in tudi temu prvemu še tisti del, ki ga ni dobil poplačanega sedaj.