Objave: 928
Teme: 7
Pridružen: Jun 2013
Ocena:
0
V soglasju Slovenskih železnic (hiša je 16 m od tirov) mi piše:
"Opozarjamo na elektrificirano železniško progo in na vpliv blodečih tokov na kovinske dele objekta v zemlji, za posledice katerih ne odgovarjamo."
No, ker se mi niti sanjalo ni kaj to pomeni in ker se mi hkrati ni zdelo kaj hudega - ker drugače ne bi sploh pustili graditi - se nisem kaj dosti ukvarjal s tem. Sedaj pa mi je električar rekel, da upa, da je hiša dovolj daleč stran; da je že videl, da je železo dobesedno izginilo, da so ga ti tokovi kar požrli.
No, to pa ni več hec. Ker hiša stoji nimam kaj dosti več, sedaj me predvsem zanima ali kdo kaj več lahko pove od tega in pa predvsem ali se da na kakšen način zaščititi pred tem.
Lp
Objave: 916
Teme: 5
Pridružen: May 2009
Ocena:
6
Če pogooglaš, prvi zadetek vrne študijsko gradivo, ki lepo opisuje blodeče tokove (od strani 36 naprej):
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")powerlabunichr("46")uni-mbunichr("46")si/Slo/Download/Literatura/Elektricna_vlekaunichr("46")pdf[/url]
Problem bi znal biti pri ozemljitvi hiše (kraki valjanca, ki so prosto v zemlji) in eventualnih kovinskih ceveh (voda, odtoki) v zemlji.
Po moje ni problem za železno armaturo, ki je v betonu temelja. Upam, da imaš temeljno ozemljilo zalito v temelju hiše.
Bi ti pa znal FID zafrkavati, če si blizu proge. To rešiš manj občutljivim FID-om, ki ima večji diferenčni tok (ne 30 mA, ampak vzameš 300 mA).
Objave: 1266
Teme: 7
Pridružen: Mar 2013
Ocena:
3
ena hiša za katero vem je v bližini tirnice manj kot tvoja (loči le živa meja in par metrov do hiše) pa kot kaže ni problemov razen če je narejeno kako drugače.
je pa tirnica tam dlje časa kot pa je hiša
torej kot kaže mora biti gradnja temu primerna glede na to če je hiša v bližini železniške proge? če je več kot 40m stran je v redu?
Objave: 495
Teme: 4
Pridružen: Nov 2012
Ocena:
0
Tudi meni je najbolj znan vpliv na valjanec, za katerega sem slišal od večih merilcev, da ga nekje že po nekaj letih sploh ni več. In če požre pocinkan valjanec, bo najbrž tudi kovinske cevi in podobno.
Kar se tiče valjanca, se na takih področjih dela z inox valjancem (seveda nekoliko dražji), ki naj bi zdržal veliko dlje. In pa treba je periodično delati meritve.
Vprašanje tudi, če ljudje sploh opazijo, da nimajo več ozemljitve objekta. Lahko po 5ih letih imaš problem, pa sploh ne veš zanj. Prvi udar strele, ti naredi ogromno škodo, zavarovalnica bo poslala merilca in zavrnila izplačilo škode.
Objave: 928
Teme: 7
Pridružen: Jun 2013
Ocena:
0
hvala za prispevke. v tem dokumentu (prispevek je dal turbo) je navedeno, da je ogrožena tudi armatura v betonu.
strela me toliko ne skrbi, pač pa morebiten potres čez toliko in toliko let. ker če se začne kaj tresti, armature pa ni več ali pa je zelo oslabljena, potem betona nič več ne drži skupaj.
Objave: 233
Teme: 5
Pridružen: Dec 2008
Ocena:
0
Zdravo
Iz prakse lahko povem, da se blodečim tokovom za določen čas izogneš tako, da na parceli med progo in hišo narediš luknjo, če se da podolgovato (ob progi) in v njo pripelješ debelo pločevino, ki jo potem prekriješ z zemljo. V bistvu jo daš za vabo. Debelo pločevino tok počasneje odnaša (približno 1kg/leto) kot tanko pločevino. Blodeči tokovi lahko potujejo tudi 400 metrov stran od proge, če je le dobra povezava. Kdor pozna: primer je vodostan nad Žirovnico (v bistvu je to dušilka, da ne raznese dovodne cevi vode turbin, ko jo zaprejo), ko je cev proti dušilki začela puščat na nosilcu cevi, ki je zabetoniran v zemljo. Blodeči tokovi.
Kar se tiče temeljnega ozemljila, ga priporočam samo sovražnikom - ko strela užge v objekt, temelje dobesedno raznese.
Tip ozemljila je odvisen od terena, kjer stoji hiša. Če sestava tal dopušča, priporočam paličasto oz. veritkalno ozemljitev.
Prav tako priporočam meritve ozemljia na vsake tri leta.
lp, jure
Objave: 232
Teme: 3
Pridružen: Jan 2013
Ocena:
0
@gurenc
Priporočam, da se obrneš na električista, ki izvaja meritve elektroinštalacij. Naj ti naredi meritve po hiši in svetuje kako in kaj.
Objave: 928
Teme: 7
Pridružen: Jun 2013
Ocena:
0
kaj pa rešitve iz gradiva - 49. stran?
**************
Za objekte, ki jih ogrožajo blodeči toki, pridejo v poštev naslednji tipi
katodne zaščite:
1. odvajanje blodečih tokov (drenaža),
2. usmerjeno odvajanje blodečih tokov (usmerjena drenaža),
3. odsesavanje toka (sutiraža),
4. sistem tujih anod, napajanih preko usmernika.
**************
Objave: 209
Teme: 29
Pridružen: Jul 2006
Ocena:
0
Živjo!
Ta zadeva je kar resna in ni tako zanemarljiva. Je pa vse odvisno od lokacije oz. strukture terena. Največji problemi so na Krasu oz. od Kozine do Črnotič. Jaz nisem mogel verjeti, ko sem videl, kako žleb od vode 5 m visoko iskri kot da bi varil. Vodna napeljava je bila kovinska in komplet jo je prežgalo. Tudi glavni vodovod je dobesedno prejelo. V enem električnem jašku smo ločili ozemljitev in nastal je velik električni oblok! Tam smo postavili tudi meritve in izmerili, da teče tok več kot 150A (to je bilo več kot 200m oddaljeno od proge).
Vse to se je dogajalo, ko je šel mimo tovorni vlak z močjo cca. 6MW to vleče cca. 2000A.
lp
Objave: 7877
Teme: 18
Pridružen: Apr 2008
Ocena:
-189
Vprašanje je neumno, a vendar: ali bi se blodeče tokove dalo koristno uporabiti?
lp K.
Objave: 928
Teme: 7
Pridružen: Jun 2013
Ocena:
0
strom - ozemljitev so mi dali v temelje, ker da je tako boljše. da mi ne deluje v redu in da me skrbi, kaj bo v primeru udara strele, se tudi električar ni sekiral za to. je rekel, da naj ne skrbim.
tisto, kar je pri meni morda še malce sreča je, da imam temelje nekako 2-3 metre nad linijo tračnic. če gre blodeč tok potem naravnost po liniji najmanjšega odpora, verjetno ne naredi 17 m proč od železnice skoka navzgor. upam vsaj. ker tudi če zakopljem nekaj vmes, bi pravzaprav moral zakopati kar globoko. je pa res, da je lokacija nekako 300 m pred ovinkom in da tam verjetno blodeč tok seka linijo. kot rečeno upam da pod hišo in da bo temelje pustil pri miru.
Objave: 550
Teme: 6
Pridružen: Mar 2008
Ocena:
0
Elektrika ne pozna pojma "navzgor" in "navzdol". To ni voda.
Objave: 3411
Teme: 45
Pridružen: Oct 2013
Ocena:
33
Najbrž nima smisla razpravljati,kaj bi bilo,če bi bilo pa vendarle, SŽ so te s soglasjem opozorile na nevarnost, ki bi se ji med gradnjo lahko izognil tako, da bi temelje postavil na izolacijo. S tem bi rešil armaturo, ozemljitev pa bi moral izdelati v obliki obroča okoli objekta z nerjavnim (rostfrei) jeklenim trakom.
Glede da si relativno blizu proge, bi ti predlagal da med tirom in glavno zbiralnico izenačevanja potencialov (seveda je potrebno soglasje SŽ) položiš izoliran enožilni bakreni kabel. Blodeči tokovi bi se tako preko tega kabla vračali nazaj v tirnico.
Problem enosmernih blodečih tokov je namreč v tem, da iščejo najkrajšo oz. najbolj prevodno pot nazaj proti napajalni postaji ENP. Tako potem pri izstopu iz kovine (n.pr. ozemljitveni valjanec ali jeklena cev) podobno kot pri elektrolizi, s sabo odnašajo material. Vsekakor ti priporočam, da se posvetuješ s pravim strokovnjakom, ki ima s tem že izkušnje (jaz bi ti predlagal, da se obrneš kar na Inštitut Milan Vidmar, kjer naj bi ti podali vsaj približno oceno stroška izvedbe zaščite, potem pa odvisno od predlagane rešitve poiščeš nekaj ponudb).