[peternov]

Pozdravljeni.

Hišo smo pripeljali do strehe. Pod streho je bilo predvideno neizkoriščeno in hladno podstrešje, izolacije pa samo po vrhu plošče nad 1. nadstropjem.

Streha je položna, vseeno pa je do lege višine dobrih 160 cm, do špice pa 2,3 m. Ta prostor bi rad izkoristil, ideja je bila, da se celo tukaj vgradi prezračevalni sistem z rekuperatoji. Je pa težava v tem, da je/bo prostor hladen, brez ogrevanja. Zaradi tega je želja, da se prostor nekako zapre in izolira.

Ideja je, da se naredi konstrukcijo cca 20 cm pod legama in se jo nafila s toplotno izolacijo, isto tudi škarje, ki so nad lego. Tako bi dobil prostor višine 160 cm, za odlaganje raznih stvari.

Bral sem o raznih toplih gredah na podstrehi in podobno, pa me zanima
ali moram prostor prezračevati? kaj pa streho?
ali naj po tleh znotraj tega prostora ostane predvidena izolacija 30 cm steklene volne, ali jo lahko dam manj, ker je prostor okoli izoliran
ali je problem v kodenzaciji?

Poraja se mi veliko dilem, tako da hvala vsem za odgovore.

[Žerjavar]

Kaj meniš o ideji o neprezračevanem, neogrevanem, vendar toplem podstrešju?
Betonska plošča (tla podstrešja) ostane neizolirana, neobložena. Predvidenih 30 cm steklene volne vstaviš med in pod špirovce do slemena.

Če ti je ideja sprejemljiva, je treba še doreči nekaj detajlev. Malce opiši izvedbo od špirovcev navzgor.

[peternov]

Sem pomislil na to a se mi poraja dvom glede izgub toplote iz 1. nadstropja v neogrevano podstreho. Ni nobene potrebe, da bi podstreho ogreval, ker ni bivalna - bolj v smislu ropotarnice.

Kakšno temperaturo bi potreboval v tem prostoru, da bi bilo ok za rekuperator?

Izvedba nad nadstropjem je omet, ab plošča 14 cm, 2x14 cm sf 32, filc.
Špiravci so vidni, vidni so tudi strešniki.

[Žerjavar]

Špiravci so vidni, vidni so tudi strešniki.

V novogradnji nisi podeskal in dal sekundarne kritine (pp folija)?

a se mi poraja dvom glede izgub toplote iz 1. nadstropja v neogrevano podstreho.

Niso izgube zaradi ogrevanja prostora, izgube nastajajo v zunanjem ovoju, kjer je razlika temperature zunaj - znotraj.

Iz ogrevanega nadstropja boš imel izgube stropa skozi 100 m2 volne 30 cm ali pa skozi 110 m2 enako debele volne v poševnini strehe. Izolacijo v poševnini bolje nadaljuješ v fasadno izolacijo kot pa izolacijo iz tal podstrešja.

[peternov]

Streha ni podeskana, ni folije (krovec zatrdil, da ni potrebna).

To da ni večjih izgub ne razumem. Poveča se zunanji ovoj in volumen, s čimer se povečajo zahteve in izgube.

[Žerjavar]

o da ni večjih izgub ne razumem. Poveča se zunanji ovoj in volumen, s čimer se povečajo zahteve in izgube.

Na toplotne izgube volumen ne vpliva. Vpliva le zunanja površina.
Res ima izolacija v poševnini 10 % večjo površino in s tem 10 % večje izgube. Zelo verjetno pa boš z izolacijo v poševnini dosti bolje eliminiral toplotni most po zidovih navzgor. Vsota izgub ??? zelo blizu skupaj.

Tudi če streha ni podeskana, je možno vgraditi izolacijo v poševnino ostrešja.

[peternov]

Ne bi rad preveč povečeval ogrevanega volumna. Hkrati pa se bojim, da bo toplota iz 1. nadstropja preveč uhajala v podstreho.

Nekako se mi bolj dopade moja varianta, kot pa izolacija po poševnini - to pa zato, ker zaradi naklona v poševnini od lege navzdol ne pridobim ničesar

[ataIBA]

Jaz bi naredil samo nove stene brez izolacije. S spodnje strani reža za izpust hladnega zraka. Uporabiš lahko iverke, OSB plošče, ...
Izolacija ni potrebna, ker komore ne potrebuješ. Pri izolaciji boš naredil zajetje težjega ledenega zraka, kar ni dobro.
V bistvu delaš protiprašno komoro.

[peternov]

Ja, to bi bilo ok za popolnoma hladen prostor.

Vseeno pa bi rad notri imel par stopinj - mogoče 5-10°C pozimi. In možnost vgradnje kakšnih inštalacij (rekuperator), za katere sprašujem kakšna bi ta temperatura prostora morala bit.

[firefly]

Pojdi pozimi na kako neogrevano podstrešje. Boš presenečen
Rekuperator in inštalacije pa oblečeš v izolacijo.

[Žerjavar]

Vseeno pa bi rad notri imel par stopinj - mogoče 5-10°C pozimi.

Vsak zaprt prostor ima tudi toplotno ravnotežje. Kolikor toplote gre skozi zunanji ovoj v hladen zunanji zrak, toliko je mora v prostor priti, bodisi iz grelca ali iz še toplejšega prostora skozi steno.

Za realizacijo tvoje želje imaš možnost, da so tla pod to komoro brez (ali z malo) izolacije (dovod toplote iz spodnjega prostora) ter stene in strop enako dobro izolirane, kot ostala tla podstrešja. Pa seštej kvadraturo potrebne izolacije in jo primerjaj s kvadraturo poševnin ostrešja. Razlika pa bo v velikosti komore.

Ne bi rad preveč povečeval ogrevanega volumna. Hkrati pa se bojim, da bo toplota iz 1. nadstropja preveč uhajala v podstreho.

Izgube niso odvisne od ogrevanega volumna ampak od površine zunanjega ovoja (izolacije) Iz ogrevanega nadstropja bo skozi strop ušlo točno toliko toplote, kot bodo znašale toplotne izgube skozi strop. Izgube so v glavnem odvisne od izolacije. Če je nad stropom enaka debelina in površina izolacije so tudi izgube enake, ne glede, kje ta izolacija poteka.

[peternov]

Se pravi, recimo da sta oba primera ekvivalentna - s komoro ali s toplotno izolacijo po liniji strehe.

Spodnji prostori se ogrevajo na 22°C (recimo). Zgornji prostor pa bi zadostovala temperatura recimo 12°C, nimam pa ogrevala v zgornjem prostoru.

Kako naj to najlažje zagotovim za ekstremno nizke temperature, da ne bo podstreha negativno vplivala na spodnje prostore? Mora biti sistem ogreval pod podstreho na to izračunan?

[Žerjavar]

Mora biti sistem ogreval pod podstreho na to izračunan?

Ogrevala morajo biti ustrezna, da nadomestijo vse toplotne izgube. Če ni razlike v izgubah glede na položaj izolacije, tudi ni razlik v ogrevalih.

Spodnji prostori se ogrevajo na 22°C (recimo). Zgornji prostor pa bi zadostovala temperatura recimo 12°C, nimam pa ogrevala v zgornjem prostoru.

Pri kateri zunanji temperaturi bi želel take razmere?

- Prikaži (skica) detajl kolenčnega zidu, da se vidi, koliko iznad plošče je še zid, AB venec, kapna lega. Prikaži kje imaš predvideno izolacijo tal podstrešja in na fasadi.
- Koliko imaš še vmesnih zidov na podstrešju?
- Zunanje mere hiše (dolžina x širina)?
- So zidovi iz votle opeke?
- Kateri tip strešnikov? Verjetno nimaš ob slemenu tudi prezračevalnih strešnikov?

[peternov]

Pri temperaturi -10 (recimo).

Trenutno je kapna lega direkt na plošči, potem so špiravci; ničesar drugega še ni.
Stiropor na fasadi bo potegnjen do podeskanega napušča, direkt na plošči bo toplotna izolacija.

Vmesnih zidov na podstrehi ni, so samo sohe.

Zunanje mere 12,5 x 8,8 m

Zidovi so iz modul bloka (klasična opeka).

Strešniki so klasični opečni, prezračevanega slemena ni, ker ni potrebe.

[Žerjavar]

Predlagam:
- Na betonsko ploščo položiš folijo parne zapore in 10 cm steklene volne.
- Od slemena do kapa pritrdi letev v sredo med širovci od spodaj na letve za strešnike. Sekundarno kritino (pp folijo) pritrdi med špirovci do letev. Poglej skico pri Ursi.
- Med špirovce vstavi 20 cm steklene volne in pritrjuj le toliko da ne izpade. Ta plast se naj nadaljuje preko kapne lege do fasadne izolacije.

Pri zunanjih -10 C boš imel na podstrešju 10 C in 20 % vlage.

Če bi dal na ploščo 30 cm volne, bi imel skozi 110 m2 stropa v kurilni sezoni 1030 kWh izgub. Po mojem predlogu boš porabil 8 % več volne zaradi poševnine. Toplotne izgube se bodo povečale za 130 kWh.

S predlagano folijo pz na beton toliko znižaš pretok pare iz ogrevanega prostora v podstrešje, da bo vsa para lahko prešla na prosto skozi strešnike.

Prilagam diagram prehajanja pare pri višini podstrešja 100 cm. Pri drugih višinah je potek diagrama praktično enak.