[rajhar]

Pozdravljeni,

najprej vsi lepo pozdravljeni. Namen imam obnoviti staro kraško hišo zidano iz kamna (tloris 40m2, višina 6m).
Hiša ima vsaj 250 let, če ne več. Gospodarko poslopje ob hiši, katero je sedaj naša nova hiša v kateri živimo je imelo letnico na portalu 1802. (portal je shranjen) Ta hiša (ki se bo obnavljala) pa je bila prej tam kot gospodarsko poslopje. (skedenj)

Že v naprej obrazložim zakaj obnova in ne rušenje:

- 3/4 stvari mislim delat sam oz. s pomočjo očeta in kakega prijatelja
- Stroški za rušenje in papirje bi šli tudi do 10 000 € za ta denar pa imam že kar veliko narejenega
- ena stena se drži sosedove hiše, kar oteži rušenje
- cenim in spoštujem staro naravno gradnjo (neverjetno kako to stoji že 250 let +, kamen, zemlja, ponekod malo apna)

Torej: prvo se bom lotil strehe.(namen imam naredit mansardo) (suha streha, korci, letve, kontraletve, paropropustna folija, špirovci, izolacija...verjetno sem še kaj pozabil)

Trenutne mere lesa:
- slemenska lega malo manj kot 7m, mere 18x14
- špirovci 3,8m mere 15x15
- kapna lega je verjetno vzidana v kamnitem zidu, ponekod se jo vidi
- naklon cca. 30 stopinj
- lokacija obalno kraška

Vprašanje: kakšne mere lesa bi bile primerne za tako ostrešje? Občutek imam, da je slemenska lega občutno premajhna, čeprav stoji pokonci že kar lep čas. V planu je tudi AB venec, ko se bo streha delala.

Slike pripnem ko bom doma

LP

[firefly]

Statika hiše (dodajanje plošč ter ostale mase), hidroizolacija, termoizolacija... To ti pogojuje kaj lahko delaš. Ne tvoje želje po poceni hiši... Da ne boš po vloženih 20k EUR ugotovil da ne bo šlo in vse skupaj rušil... Zid je poceni...

[papez46]

Stare kraške hiše so "delikatna stvar". Ti pravzaprav ne boš obnavljal, ampak "restavriral". Če hočeš, da bo vse skupaj "špilalo", potem se v tvojem primeru ne moreš igrati z hi-tech materijali in tehnoligijo. Na beton in ostale stvari raje pozabi. Kamen in apnena malta.

Iz izkušenj ( Komen na krasu ) ti lahko povem, da se je pred leti ena taka sanacija po par letih zaključila z "rušenjem" in ajde - jovo na novo. :roll:

Razlog je bil ravno tak - kot pri tebi. Star kamen in vse ostalo, k sanaciji pa se je pristopilo z željo po novem v starem. Delale so se parcialne rešitve, ki pa kot celota niso delovale. Eno leto po vselitvi ( zelo se je tudi mudilo z deli ) so zaradi vlage v prostorih in stalne plesni investitorji zaključili, da to ni to, vse skupaj podrli in postavili na novo.

[rajhar]

V novi hiši poleg te ki bi se obnavljala, so pustili stare zide do prvega nadstropja, od znotraj so jih obzidali z opeko premera 8cm, vmes pa pustili 5 cm zraka. Od zunaj je narejen apneno cementni omet (klasična fasada za 20 let nazaj). Plošče so 2x monta betonske, in streha je betonska.
Zadeva špila super. (mislim da je na krasu 80% obnovljenih, hiš tako delanih)

Za primer. 1 nadstropje je na novo grajeno, opeka + omet + fasada (takrat se ni dajalo izolacije), plesen se pojavi na par let.

[rajhar]

Kot zanimivost: staro in novo skupaj

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ytong.si/si/docs/clanek-sanacija-gostilne.pdf">http://www.ytong.si/si/docs/clanek-sana ... stilne.pdf</a><!-- m -->

[izotop]

za multipor vemo že lep cajt in je verjetno ena boljših rešitev za obnova zaradi preprostega oblikovanja ipd. večji problem je, da onemogočiš na tak način akumulacijo v zidovih (mogoče pri multiporju malo manj), na severu tudi niso vedno tako rigorozni (oz so, ampak drugače) glede spomeniškega varstva in dovolijo oblogo z zunanje strani tudi od zunaj, seveda pa moraš ohranjat arhitekturo oz plastiko obstoječih fasad. na tak način v bistvu na dolgi rok naredijo večjo uslugo hiši kot pri nas, kjer potem rajši lastniki zaradi omejitev pustijo, da zadeva gnije-

V novi hiši poleg te ki bi se obnavljala, so pustili stare zide do prvega nadstropja, o
takih "obnov" ne štekam najbolj. zakaj sploh potem pustit samo pritlično etažo, kar je s stališča statike, zaščitite proti vlagi ipd najslabša varianta. kaj prišparaš, če zidaš še en zid znotraj razen tega, da izgubljaš prostor (poleg že tako debelih zidov po pola metra ali celo več)?
ne vem, jst bi se zadevo lotil ali v smislu restavracije, kjer se seveda podrejaš obstoječemu objektu tako z arhitekturo, materiali ipd, ali pa pač nadomestna gradnja, če hočeš imet "moderno" bivanje (sploh, če gre za stalno bivanje), ki ga pač v neki kombinirani izvedbi zelo težko dosežeš..
papirje boš rabil v vsakem primeru.

[rajhar]

ne štekam najbolj ...tudi jaz to svoje starše večkrat vprašam, zakaj so pustili teh par zidov

[rajhar]

Bi mi pa zelo prav prišle informacije s "prve roke", nekoga ki je tako obnovo dal čez.
Oz. zakaj je porušil v podobni situaciji.

Imel sem že 2 gradbinca na ogledu, pa me nista ravno prepričala.
Vsi bi dajali izolacijo pa gips plošče itd...To pa sem se že v začetku odločil da odpade (razen hidroizolacije plošče v pritličju + vertikalne za temelje kjer so vkopani v zemljo)

Ogrevanje bi bilo na drva, drva delam za hobi, tako da mi ni problem glede kurjave

[izotop]

dej ti kakšno fotko, mero in opis, pa bo takoj lažje.

[Žerjavar]

Kot zanimivost: staro in novo skupaj

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ytong.si/si/docs/clanek-sanacija-gostilne.pdf">http://www.ytong.si/si/docs/clanek-sana ... stilne.pdf</a><!-- m -->

Avtor članka nima pojma o prehajanju vlage skozi materjale ali pa je bil pošteno plačan za reklamo multiporja. In taki nam bodo delali energetske izkaznice.

Je v članku lepo povedal, da notranja izolacija zahteva kvalitetno parno zaporo. Potem pa reklamira izolacijski materjal, ki je še bolj paropropusten kot navadni EPS. Je bilo tu že nekajkrat napisano, da EPS z zaključnim tankim ometom ne pride v poštev za notranjo izolacijo. Pri opečnatem zidu (30 cm votlak) je možna notranja izolacija XPS, ki je 10 x bolj parozaporna kot multipor. Pri kamnitem debelem zidu pa tudi to ne pride v poštev.

Če že moraš ohraniti zunanjost kamnitega zidu in bi tudi v notranjosti rad imel nekaj blizu avtentičnega, predlagam, da znotraj na kamniti zid daš izolacijo (volna, EPS, multipor, ...), folijo parne zapore in zid iz opeke (polna stara ali nova votla z ometom).

[rajhar]

Se strnjam da pišejo vse možno, zato tudi sprašujem tukaj, da dobim konkrente informacije od ljudi ki so že kaj tudi sami sprobali.

Žerjavar: to pomeni da če bi se odločil za zunanjo izolacijo, je to popolnoma izvedljivo in bi s tem še pridobil prednost akumulacije toplote ki jo nudi kamen?

Kako je potem z vlago? Ali zid diha? Ali je potrebno sistemsko zračiti zadevo?

Za obzidavo znotraj pa bi se odločil zato, da bi pod te nove zidake dal hidroizolacijo, tako nebi imel vidne vlage po zidih + izravnal bi stene. (klasična opeka + apneni omet)

[damo]

izkušnje iz prve roke:


ruši, ruši, ruši.....

[rajhar]

damo...povej mi prosim še par izkušenj. Ne samo ruši ruši ruši.

[zakl]

Lahko ti povem iz mojega primera:
-Hiša spodnji del iz cca 1955, zidali s kamni in polnimi cegli,
-Zgornji del zidan cca 30 let nazaj s cegli (klasično), vmes je bila narejena betonska plošča,
Trenutno stanje:
-V pritličju živimo štirje, (2 odrasla, 2 otroka), zgornji del ni bil nikoli vseljen,
-Težave, ki jih imamo so kot pišejo tukaj, vlaga (neizolirana hiša), kapilarna vlaga (kar se zelo lepo vidi kot plesen zunanjih sten v višini 1m od tal), vlaga v zraku pa od cca 50 do 85, kar je sila neugodno, da ne govorim o stvareh, ki so blizu tleh naprimer omara na dnu vse smrdi po zatohlem, plesni, zato moramo stalno zračit in sušiti spodnje prostore. Verjetno k temu pripomore tudi neizolirana plošča v pritličju (ali je ali ni izolirana nevem).
- Tako, da če bi jaz bil na tvojem mestu, bi raje vse podru in na novo začel, ker bi bilo potem narejeno kot je treba. S tem se danes strinja tudi tast, ki je takrat gradil zgornje nadstropje.
- Ker pa je v mojem primeru zgornje nadstropje že izdelano se trenutno odločamo, da bi si v zgornjem nadstropju izdelali stanovanje, spodnje zidove pa bi kasneje sanirali z vrtanjem in vbrizgovanjem hidroizolativne mase v steno (hidrozapora zida) + dodatno izolacijo z zunanje strani (hidroizolacija, drenaža,...) V vsakem primeru pa bi spodnje prostore kasneje uporabljali le za shrambo, letno kuhinjo, pralnico,...

[Žerjavar]

če bi se odločil za zunanjo izolacijo, je to popolnoma izvedljivo in bi s tem še pridobil prednost akumulacije toplote ki jo nudi kamen

Točno! Zunanjo izolacijo lahko delaš enako kot na opečnati ali betonski zid. S tem pa izgubiš zunanji avtentični izgled. Verjetno ne boš delal HI zidu proti temeljem i ti lahko nagaja kapilarna vlaga, ki pronica iz zemljine po kamnitem zidu (dejansko po malti med kamni) navzgor in v notranjost.

Za obzidavo znotraj pa bi se odločil zato, da bi pod te nove zidake dal hidroizolacijo, tako nebi imel vidne vlage po zidih + izravnal bi stene.

Pri taki izvedbi je razmisliti, na kaj nasloniti novi zid. Potrebno je znotraj odkopati temelje in na njih dograditi podstavek novega zidu. S tem bo novi zid spojen s starim in ne bo problema s posedanjem. Če narediš talno ploščo (ali ločene temelje za zid) in nanjo postaviš novi zid, se bo talna plošča drugače posedala, kot stari temelji, bodo nastale razpoke v spoju novega zidu in stropa ali starih predelnih sten.

ruši, ruši, ruši..

Ne! Seštej stroške: rušenje, dokumentacija PGD, gradbeno dovoljenje, komunalni prispevek, .... Obnova ti bo dala več dela, kot bi ti dala oprema novih zidov, delal boš sam, sigurno bo cenejša obnova.
Za nekoga, ki le gleda, kako drugi delajo (in jih plača) pa je verjetno ceneje rušiti in na novo graditi.