3.2.2014 ob 11:40
Pozdrav,
Že par mesecev se ukvarjam z izbiro in tehničnimi podrobnostmi toplotne črpalke zrak-voda za centralno ogrevanje. Pri tem mi je uspelo zbrati naslednje informacije, ki mogoče vsem kupcem niso očitne, monter pa vprašanje če jih upošteva (Mogoče pa bo komu to kaj pomagalo brez da gre še sam skozi tak križev pot.):
1.) Montaža. Preden kaj kupite, izmerite debelino cevi svoje inštalacije do razdelilcev za talno gretje. Dolžina je tudi pomembna, sicer pa ste na varni strani šele z 28 mm notranjega premera v vsakem primeru. Če je premer manjši, dolžina postaja pomembna. Najboljša cev je baker, ker ima najmanjše tlačne izgube in dolg rok trajanja. Tlačne izgube s časom in starostjo naraščajo.
2.) Povezava med zunanjo in notranjo enoto pri split izvedbah je vedno z bakrom in s strani proizvajalca predpisanim premerom.
3.) Priklop črpalke direktno na talno gretje brez vmesnega zalogovnika da za cca 10% boljši izkoristek.
4.) Toplotna črpalka v split izvedbi potrebuje obtočno hitrost skozi talno gretje minimalno okrog 13 L/min. Da se to doseže mora biti stalno odprtih vsaj 5 vej talnega gretja, če je notranji premer ene veje 13mm. (tipične dolžine 70m)
5.) Zalogovniki se velikokrat predlagajo zato, da se hidravlično loči talno gretje, ki ima prevelike tlačne izgube (pretanke cevi), od črpalke (split izvedbe). To ima za posledico višje stroške montaže, več tehnike in več možnosti za različne napake. Se pa tako zaščiti črpalko pred javljanjem napak, saj morebitne pomanjkljivosti ostanejo skrite v drugem krogotoku. Problem je s tem samo delno rešen. To pa ne velja povsem recimo za Kronoterm, ki ima drugačen način delovanja in brez zalogovnika sploh ne more delovati.
6.) Velike obtočne hitrosti manjšajo razpon med max in min temperaturo talnega gretja, kar je zaželeno, samo hitrost v nobeni cevi ne sme preseči cca 0.5m/s. Zato so zaželene tudi debele cevi, ki imajo majhne upore. Veliko prozvajalcev navaja maksimalne obtočne količine okrog 35 l/min.
7.) Čim nižja je lahko vstopna temperatura v talno gretje, tem višji je izkoristek.
Za tipično črpalko z grelnim številom 3.5 pri A2/W32, doseže letno grelno število lahko tudi 4.3 pri A2/W27. (vstopna temperatura 27 namesto 35 stopinj).
8.) Pri temperaturnem razponu 5K med vhodom in izhodom v talno gretje in pretoku 16L/min, mora biti odvzem toplote cca 6kW. Če je potrebno samo 3kW, potem je temperaturni razpon 2.5K.
9.) Toplotna črpalka nazivne moči 12kW lahko pokrije 99% letnih potreb po gretju in samo 1% z električnimi grelci. Taka moč je tipično potrebna za hišo energijskega razreda B z 200m2 talnega gretja. (-12C , 12kW pri 2 stopinjah pa 6kW), Vse kar je več potrebuje takšno ali drugačno dogrevanja (elektrika).
LP!
Toma
Že par mesecev se ukvarjam z izbiro in tehničnimi podrobnostmi toplotne črpalke zrak-voda za centralno ogrevanje. Pri tem mi je uspelo zbrati naslednje informacije, ki mogoče vsem kupcem niso očitne, monter pa vprašanje če jih upošteva (Mogoče pa bo komu to kaj pomagalo brez da gre še sam skozi tak križev pot.):
1.) Montaža. Preden kaj kupite, izmerite debelino cevi svoje inštalacije do razdelilcev za talno gretje. Dolžina je tudi pomembna, sicer pa ste na varni strani šele z 28 mm notranjega premera v vsakem primeru. Če je premer manjši, dolžina postaja pomembna. Najboljša cev je baker, ker ima najmanjše tlačne izgube in dolg rok trajanja. Tlačne izgube s časom in starostjo naraščajo.
2.) Povezava med zunanjo in notranjo enoto pri split izvedbah je vedno z bakrom in s strani proizvajalca predpisanim premerom.
3.) Priklop črpalke direktno na talno gretje brez vmesnega zalogovnika da za cca 10% boljši izkoristek.
4.) Toplotna črpalka v split izvedbi potrebuje obtočno hitrost skozi talno gretje minimalno okrog 13 L/min. Da se to doseže mora biti stalno odprtih vsaj 5 vej talnega gretja, če je notranji premer ene veje 13mm. (tipične dolžine 70m)
5.) Zalogovniki se velikokrat predlagajo zato, da se hidravlično loči talno gretje, ki ima prevelike tlačne izgube (pretanke cevi), od črpalke (split izvedbe). To ima za posledico višje stroške montaže, več tehnike in več možnosti za različne napake. Se pa tako zaščiti črpalko pred javljanjem napak, saj morebitne pomanjkljivosti ostanejo skrite v drugem krogotoku. Problem je s tem samo delno rešen. To pa ne velja povsem recimo za Kronoterm, ki ima drugačen način delovanja in brez zalogovnika sploh ne more delovati.
6.) Velike obtočne hitrosti manjšajo razpon med max in min temperaturo talnega gretja, kar je zaželeno, samo hitrost v nobeni cevi ne sme preseči cca 0.5m/s. Zato so zaželene tudi debele cevi, ki imajo majhne upore. Veliko prozvajalcev navaja maksimalne obtočne količine okrog 35 l/min.
7.) Čim nižja je lahko vstopna temperatura v talno gretje, tem višji je izkoristek.
Za tipično črpalko z grelnim številom 3.5 pri A2/W32, doseže letno grelno število lahko tudi 4.3 pri A2/W27. (vstopna temperatura 27 namesto 35 stopinj).
8.) Pri temperaturnem razponu 5K med vhodom in izhodom v talno gretje in pretoku 16L/min, mora biti odvzem toplote cca 6kW. Če je potrebno samo 3kW, potem je temperaturni razpon 2.5K.
9.) Toplotna črpalka nazivne moči 12kW lahko pokrije 99% letnih potreb po gretju in samo 1% z električnimi grelci. Taka moč je tipično potrebna za hišo energijskega razreda B z 200m2 talnega gretja. (-12C , 12kW pri 2 stopinjah pa 6kW), Vse kar je več potrebuje takšno ali drugačno dogrevanja (elektrika).
LP!
Toma
![[Slika: 18-09-2024-14-01-01.jpg]](https://i.postimg.cc/JhNTy8Zp/18-09-2024-14-01-01.jpg){kind=small}
Verjeli ali ne, 570 ni dovolj!!!!
