[zelenijurij]

Živijo,
se pravkar ubadam programom za izračunanje toplotnih izgub hiše skozi ovoj stavbe...(mislim da od Vincenta) pa sem naletel na nekaj dodatnih vprašanj:

1. Ali računam toplotne izgube skozi stene iz notranje strani posameznih sob, ali pa kar izračunam površino po fasadi ter odštejem površino oken ?
-sem kar računal površino po notranjih površinah "zunanjih" sten

2. Vem, da je za Ljubljanski okoliš povprečna januarska temperatura -2 st. C in iz tega sledi, da je temperaturna diferenca med zunanjostjo in notranjostjo 22 st.C, kar sem upošteval v formuli. A nekako se sprašujem, kaj pa takrat, ko bo januarski minimum (zabeležen -20,3 st. C v Lj.)...
Zakaj to ne vpliva na računanje toplotnih izgub stavbe??

3. Kaj dejansko pokaže izraz "skupne izgube objekta prek ovoja" ? Recimo pri Vincentu piše 2191Watov...
-da bi se lahko ogreval z 2000W kaloriferjem?
-je treba to številko množiti z 24 urami in 31 dni v Januarju (1577kW za povprečni Januar?)
-Kako ta številka vpliva na recimo nakup TČ (Zakaj Vinc. potem rabi 11KW TČ)

4. Sem računal toplotno prevodnost "moje stene" (glej sliko), pa ne vem, če sem vzel prave lambde za stare materijale ?
-star poln zidak 0,14
-star stiropor (letnik 1980) 0,039

5. Zakaj je faktorju Rk= prišteto še 0,125 in 0,043 ??

6. Izgube sem računal preko sten, oken, vrat in stropa. Pod mano je ogrevano stanovanje-torej ne bo prehoda toplote dol.

7. Med spodnjo in zgornjo etažo je AB betonska plošča, ki kot balkon štrli ven. Dolg je 9,3m in širok 120cm (debelina cca.15). Kako se računa toplotne izgube takega balkona ??

Hvala za pomoč na začetniška vprašanja

[Žiga]

1. Vzami površino fasade, in odštej okna

2. Tako dobiš povprečne toplotne izgube stavbe. Na ta način boš vedel, koliko boš v povprečju letno pokuril. Ko bo -20 ti ni potrebno skrbeti, saj v Lj. nikoli ni ves dan -20, kratkotrajna nihanja pa nase prevzame akumulacija hiše. Računati moraš s projektno temperaturo, -13°C.

3. Ne vem točno, kaj Vincent računa (se nisem poglobil, me bo sam popravil), ampak verjetno gre za izgube čez ovoj pri temperaturni razliki, ki si jo vnesel. Prišteti moraš vsaj še prezračevalne izgube, pa verjetno še toplotne mostove. Ja, 2000W lahko nadomeščaš s kaloriferjem.

4. Star poln zidak ima toplotno prevodnost bolj proti 1-1.3. Glej tabelo:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ugodnagradnja.com/index.php/izracuni/izolativnost-stene/">http://www.ugodnagradnja.com/index.php/ ... ost-stene/</a><!-- m -->
Star stiropor pa ima tudi verjetno malenkost slabše kot 0.039, verjetno nekje od 0.04 do 0.045. Me bo kdo popravil.

5. To je prestopna upornost (tanka plast slabo premičnega zraka ob stenah, ki deluje kot izolacija). Gre za aproksimacijo.

6. Tako je (približno - lahko bo celo gor).

7. S simulacijo. Približno lahko računaš-vsaj sam bi jih tako (če balkon ni izoliran) kot toplotne izgube čez beton, če bi balkon porezal ob fasadi, pri čemer upoštevaš npr. le polovico prestopne upornosti, saj ven in notri štrleč del deluje kot hladilno rebro, kar olajšuje prestop toplote. Debelino betona pa vzameš enako debelini izolacije na fasadi.

Beton ima lambda približno 1 W/mK. Polovico prestopne upornosti aproksimiraš z 0.35 cm izolacije 0.04. Debelina je enaka, kot je debelina izolacije na fasadi (npr. 10 cm) --> U=5W/m2K. Za točnejši izračun pa je potrebna simulacija.

[vuego]

Zelo dober odgovor.

Edino okoli točke 7 ... simulacija je sicer najbolj točna metodologija, za tvoj primer pa lahko brez problemov toplotni most določiš po katalogu.

Npr.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.vd.ch/fileadmin/user_upload/themes/environnement/energie/fichiers_pdf/calcul_pont_thermiques.pdf">http://www.vd.ch/fileadmin/user_upload/ ... miques.pdf</a><!-- m -->

[zelenijurij]

Hvala Žiga !

Bom ponovil izračune z novimi lambdami iz tvojega linka

[Žiga]

Popravek pri betonu: toplotna prevodnost armiranega betona, kjer gre jeklo v smeri prehajanja toplote (kot pri balkonu), je bolj 2 W/m2K kot 1W/m2K.

Točneje si lahko izračunaš na tem linku, če veš, kakšen je delež jekla v smeri prehajanja toplote. (Vstaviš lambda betona=1W/mK, lamda jekla=50 W/mK delež jekla ter debelino 100 cm in izračunan U bo enak skupni toplotni prevodnosti-lamda).
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ugodnagradnja.com/index.php/izracuni/izolativnost-stene/napreden-izracun-skupne-toplotne-prehodnosti-stene-u/">http://www.ugodnagradnja.com/index.php/ ... i-stene-u/</a><!-- m -->

Vseeno, se strinjam z Vuegom. Moj izračun za toplotni most je bolj ugibanje. Gotovo je le to, da če zanemariš prestopno upornost in upoštevaš le U armiranega betona v debelini izolacije fasade, boš dobil zgornjo mejo toplotnega mostu (worst case), če pa upoštevaš celotno debelino fasade ter celotno prestopno upornost, pa spodnjo mejo. Resnica pa je nekje vmes, oz. če znaš, jo lahko bolj točno določiš po katalogu, katerega link je podal Vuego (sam ne razumem francoščine).

Izračun določitve spodnje in zgornje meje:
debelina celotnega zidu skupaj z izolacijo 40 cm
debelina izolacije 10 cm
lamda armiranega betona 2W/mK

zgornja meja (worst case): 20W/m2K
spodnja meja: 2.7 W/m2K

No, verjetno ti to kaj dosti ne koristi. :?

[zelenijurij]

Sedaj se že bolj približujem rezultatom Formule za računanje toplotnih potreb starih stavb (<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.instalater.si/clanek/53/Zakaj-se-monterji-bojijo-ponujati-toplotne-crpalke">http://www.instalater.si/clanek/53/Zaka ... ne-crpalke</a><!-- m -->)
1.Primer
Poraba olja / 250 =
1400 / 250 = 5,6 KW

2.Primer
Ogrevalna površina * Spec.toplotne potrebe =
100 m2 * 0,080 W/m2 = 8kW


Ampak izgube čez 10m2 betonski balkon brez izolacije pri -13C je kao 15W (to se mi zdi premalo?)
Debelina stene stavbe = 0,5m
Lambda betona = 2
R = 0,5/2=0,25W/m2K

Čelna površna balkona je 1,86m2 (dolžina 9,3m*debelina0,2m) * 0,25W/m2K * 33st.C =15W

Hvala Žiga,
Saj pri tem balkonu se gre bolj za rang velikosti kot pa "energetska izkaznica"...Recimo takole razmišljam:
Če zamenjam vsa okna in vrata (5000€) lahko vplivam na 800W
Če oblečem vse balkone (1000-2000€) vplivam na 15W
Če doizoliram strope (80m2; ~800€) lahko vplivam na izgube vrednosti 600W

Torej se mi najprej/najbolj "splača" izolirati strope, nato stene, nato okna in čisto nakoncu ali nikoli balkone!



P.S. Bi prosil še koga z bolj sofisticiranimi podatki, kolikšne so izgube med neizoliranim in izoliranim balkonom.

LP

[mlesko14]

Balkon ti ne prevaja toplote le po čelni ploskvi, temveč tudi zgoraj in spodaj. Je to upoštevano?

[Hanzi]

Zelenijurij: predvidevam da moraš množiti z 2 (dve neizolirani površini), ter množiti z razliko kelvinov. V tvojem primeru okoli 35 recimo. Nisem pa fizik bo kdo popravil.
15x 2x35 pa si na dobrem kw če prav računan.

[Hanzi]

Ne upoštevaš čelne površine balkona (ta je najmanj pomembna, ker je najbolj oddaljena od toplote) ampak celotno površini balkona. Se pravi zgoraj, spodaj, in čelo. Pa sedaj naredi izračun.
Pa mi še vedno nekaj ne gre v lajšto.
Enota je w/mK

[JozkoPetarda]

A ni tako da lahko balkon poenostavimo na linijski toplotni most s prevodnostjo 1-2W/mK.

Torej ~1.5W/mK*9,3m*25°K = ~350W?

[mlesko14]

Tistale lambda da je 0,25 pri betonu? Se mi zdi optimistično.
Pač problem je prostorski...balkon je hladilno rebro in sedaj to obravnavat dvodimenzionalno...

[Žiga]

Debelina stene stavbe = 0,5m
Lambda betona = 2
R = 0,5/2=0,25W/m2K

Napačno si me razumel. Sam sem izračunal, da boš imel spodnjo mejo (v najboljšem primeru - sicer pri debelini stene 40 cm) U=2.7W/m2K, v najslabšem pa U=20W/m2K, resnica pa je nekje vmes, sam bi rekel da nekje pri 7W/m2K.

Mogoče lahko Vuego preveri v katalogu.

Za 10 cm izolacije na 30 cm zid torej nekje U=7W/m2K, nikakor ne 0.25W/m2K. Torej za celotno površino (1.86m2) nekje 13 W/K oz. pri temperaturni razliki 20°C 260W oz. v Lj. v celem letu približno 930 kWh. Če izolacije na fasadi ni, pa nekoliko več.

[Žiga]

@ostali - površino balkona, ter ploščo znotraj hiše, sam zajamem v prestopno upornost, večja kot je, manjša je prestopna upornost, zato površine ni potrebno upoštevati. Seveda pa ugibam, kako vpliva na prestopno upornost, ki jo aproksimiram z 0 in 0.7 cm izolacije na ekstremih ter predpostavljam, da je nekje vmes.

[Hanzi]

A ni tako da lahko balkon poenostavimo na linijski toplotni most s prevodnostjo 1-2W/mK.

Torej ~1.5W/mK*9,3m*25°K = ~350W?

Če tole drži potem ne mislim metat 5 jurjev v balkon. spodaj nalepim stiropor in mrežica z lepilom(fasada, recimo 30-40€/m2 z delom), zgoraj pa na obstoječi tlak novembra položim za 100 evrov xps, marca pa poberem. in zadevo ponavljam dokler bo xps približno v "enem kosu".Pozimi balkona in terase itak ne uporabljam "javno".

enota je w/m2k. sem se tudi sam zatipkal

Kdo bo pravilnoizračunal izgube toplote na balkonu pri določenem minusu zunaj. Pri meni je to še bolj izrazito, ker ima ob balkonu na notranji strani 2000l tople vode segrete na 80 C. Kljub temu da je v 10-20 cm plasti izolacije, lepo grje balkon. Čakam, da dobim IR termometer s kitajske in napišem površinske temeprature na balkonu v bližini zalogovnika in na drugem vogalu hiše-balkona.

[vuego]

Po katalogu je toplotni most 0,81 W/mK.