[vincent]

peč imaš katero?

Ker pri TČ-jevkah je pomemben minimalni pretok vode...torej regulacija navzdol ni preveč priporočljiva - raje reguliraš s tem. vstopne vode ob konstatnem pretoku.

[casar]

Brez veze... ko enkrat nastaviš RAZMERJA (pretoki) med prostori, ti vse ostali dela vremenska regulacija.

Točno, s pretoki lahko nastavljaš samo razmerja med posameznimi vejami/prostori. To in nič več. Dobro, brezvezno možnost, da lahko vse skupaj tudi kopletno zapreš, pustimo zdaj ob strani. Kako pa nastaviš absolutne vrednosti teh razmerij? Vremenska regulacija (odvisnost od zunanje temperature) je zagotovo dobra osnova, ampak ostaneta nam dva problema:

1. Potrebe po energiji se tudi pri enaki zunanji temperaturi spreminjajo. Ni namreč vseeno ali na hišo sije sonce z vso močjo ali je povsem oblačno. In pri nekaterih hišah (npr. polmeterski zidovi iz polne opeke, nič posebne izolacije) lahko veliko vpliva tudi akumulacija od prej, ki se je vzpostavila pri drugačni zunanji temperaturi v preteklosti.
   
2. Razmerja med prostori žal niso konstantna, ampak se s časom spreminjajo. Sploh pri dobro izoliranih hišah s slabo akumulacijo toplote. Recimo v kuhinji včasih kaj kuhaš/pečeš s 5 kW, drugič nič ne, v sobi včasih likaš z 2 kW, včasih ti sonce na vso moč žge skozi jugovzhodna okna v ene prostore, kdaj drugič pa spet skozi jugozahodna okna v druge prostore in podobno.

Termostat ne dela drugega kot da štrom termičnemu ventilu ali pa ga vzame. Če ima štrom je zadeva zaprta, če nima je odprta.

A ti takšno delovanje v smislu 0/1, torej povsem zaprt ali povsem odprt ventil ne povzroča kakšnih neugodnih šokov? Bi ne bilo bolje s termostatom zvezno pripirati ventil in postopno zmanjševati pretok?

jaz bom imel inteligetno regulacijo črpalke za talno gretje. pač glede na zunanje temperature in dnevni čas reguliraš pretok črpalke.

Ker pri TČ-jevkah je pomemben minimalni pretok vode...torej regulacija navzdol ni preveč priporočljiva - raje reguliraš s tem. vstopne vode ob konstatnem pretoku.

Ne bi rekel, da je za talno ogrevanje pametno vztrajati pri konstantnem pretoku. Če toplotna črpalka hoče konstantni pretok, potem bi bilo verjetno treba vzeti dve črpalki in vmes hidravlično kretnico ali še bolje (verjetno dovolj kak manjši) zalogovnik.

Aleš

[bozgom]

Sam sicer nimam talnega ogrevanja a se mi nekaj stvari zdi nelogičnih. Če s prepiranjem ventila nastaviš razmerja za nek prostor to velja za neko točno določeno stanje zunanje temperature in notranjih pogojev. Če se znotraj prostora nič ne spremeni, potem bo vremenska regulacije držala stanje.
Kaj se zgodi, ob neki motnji: v prostoru je veliko ljudi, sije sonce, odprem okno in ga pozabim zapreti nekaj časa... Mar potem trpite vročino ali mraz, dokler se ne vzpostavi stanje, kot ste ga namestili z ventili ali odprete okna in zračite ali povečate pretok prisilnega zračenja ali greste ročno prestavljat ventile?
Uporaba termostata in velika temperaturna vztrajnost pomeni le to, da bo histereza temperatura v prostoru večja. Ne bo npr. +-0,1°C, kot je občutljiv termostat ampak mogoče +-2°C.

PS- me pa tema zanima, saj imam namen v kratkem izvesti renovacijo v hiši.

[Homer]

Tako je.
Talno ogrevanje ima ogromno maso betona (estriha). Zato je zelo velika vztrajnost.
Pri meni se talno nekje stabilizira na potrebno temperaturo po kakih 8 urah.
Motnje v prostoru bodo kvečjemu v + (več ljudi, dodatni grelci kot so: TV, luči, kuhanje,).
Te motnje gredo lahko tudi nekaj stopinj v plus. Ni pa jih problem skompenzirati, saj običajno večja družba pomeni, da je treba prostor tudi več zračiti.
Ohlajevanja običajno ni, saj najbrž ne držiš ure na stežaj odprta okna.

Nobeden termostat ti tega ne bo rešil.
Brez hitrih in hudih "motenj" lahko temperaturo s termostatom držiš v okviru ene stopinje. Torej ena normalna "motnja" kuhanja kosila, ali večernega gledanja TV, mi temperaturo ne dvigne več kot stopinjo. Seveda pa je nekaj popolnoma drugega, če je to 10 dodatnih ljudi in temu primerna priprava hrane in poznejše kurjenje "visokoenergijske hrane in napitkov"

[volkswagen]

Pozdravljeni!
Zanima me, kako mora pravilno delovati vklop in izklop centralne peči na kurilno olje.
Ali s termostatom direktno vklapljamo gorilnik?
Ali s termostatom vklapljamo samo črpalko za vodo in se gorilnik sam vklaplja glede na temperaturo vode?
Lepo bi prosil, če mi kdo malce opiše način električne vezave centralne peči in morebiti kdo priloži kakšno shemo vezave.

Lep pozdrav.

[Homer]

Gorilec mora biti vezan na kotlovni termostat.
Temperatura se običajno nastavi na >70 stopinj

Sobni termostat vkljaplja črpalko.
Dvižni vod se regulira preko mešalnega ventila na nižjo temperaturo, ki ustreza za ogrevanje radiatorjev.

Če pa bo to namenjeno talnemu ogrevanju pa to ne bo šlo na tako "primitiven" enostaven način.

[colin25]

LP!

Tudi mi reguliramo tem. v prostoru samo z pretokom.Cenejše in dokaj enostavno.Talno lavfa 24 ur na dan.Tem. med nočnim in dnevnim režimom pa imam nastavlejno enako.....Smo bolj zmrzljive sorte...

LP,Matjaž

[casar]

Gorilec mora biti vezan na kotlovni termostat.
Temperatura se običajno nastavi na >70 stopinj

To si napisal nekako "zgodovinsko", kakor se je delalo nekoč pred recimo 30 leti z visokotemperaturnimi pečmi na kurilno olje. Predvsem tiste, ki imajo vsaj eno od naslednjih treh stvari: so stare; imajo vgrajen bojler; so kombinirane, namenjene kurjenju s kurilnim oljem, drvami, premogom. Obstajajo sicer tudi novejše visokotemperaturne peči samo na kurilno olje brez bojlerja.

Tam kakšnih 15 let nazaj so se pretežno delale že nizkotemperaturne peči, kjer je pristop drugačen. Tam je kotlovski termostat tipično nastavljen zelo visoko za vsak primer, če bi šlo kaj narobe, drugače pa temperaturo meri regulacija in gorilec vklaplja po potrebi, da v peči vzdržuje potrebno temperaturo z določeno histerezo. Potrebna temperatura je pa tipično enaka maksimalni potrebni med vsemi ogrevalnimi krogi danega trenutka, če takšne vode drugje ni ali je ni dovolj. Kakšen minimum, ki se vzdržuje v vsakem primeru, je tudi možen. Če drugo ne, je dobro celotno peč držati vsaj kako malenkost nad temperaturo prostora, v katerem se peč nahaja. Črpalko (če ima peč svojo) se načeloma vklaplja, ko je v peči višja temperatura od kjerkoli potrebne. Če peč nima svoje črpalke, pa to vprašanje itak ni relevantno.

Dvižni vod se regulira preko mešalnega ventila na nižjo temperaturo, ki ustreza za ogrevanje radiatorjev.

Če pa bo to namenjeno talnemu ogrevanju pa to ne bo šlo na tako "primitiven" enostaven način.

Zakaj bi pa naj izbira grelnih teles pri tem imela kakšno vezo? Sploh ob verjetno povsem razumni predpostavki, da v obeh primerih potrebujemo enako količino energije.

Aleš

[Homer]

Uporabnik je eksplicitno vprašal kam naj veže sobni termostat in kako naj krmili črpalko.
Iz tega izhaja popolnoma logičen zaključek, da ne bomo govorili o zveznih regulacijah in drseči temperaturi kotla, ki je možna le če je uporabljen nizkotemperaturni kotel.
Za kaj takega pa je potrebna ustrezna elektronika.
In ja drži, to je tehnika izpred 30 let, ki je še vedno v uporabi, tako kot so še vedno uporabi kotli na ELKO.

Talno ogrevanje zahteva natančno regulacijo temperature dvižnega voda. To ni izvedljivo z ročnim mešalnim ventilom. Potrebna je regulacija s termostatskim regulatorjem ali mešalnim ventilom in ustrezno elektroniko.
Za radiatorje to ni potrebno, saj se grobo lahko ročno prilagajamo potrebam, za kaj bolj natančno pa damo na radiatorje termostatske glave.

Seveda pa ti nihče ne brani da se igraš z mešalnim ventilom in se sprehajaš med kurilnico in dnevno sobo.

[vincent]

Bozgom...pri talnem se ne moreš špilat z nihanji temperature ker zgubi zadeva ves pomen. To je podono kot bi s polnim tankerjem želel parirat vodnim skuterjem.
Nima se ti kaj nahladit...če se ti si dober za 8 ur da bo opazna razlika. Pregrevanje...kaj je to? Deset ljudi na kupu par ur? Ko grejo pošteno prezračiš...ker moraš...in bo do naslednjega dne kaka stopinja več v tej sobi.
120 kvadratov estriha ima 10 do 15 ton...tu nimaš kaj poskakovat. Zagreješ in nato vzdržuješ temp....kar pa počenja že elektronika peči in je termostat neuporaben.

[bozgom]

Ne vem no. Če imaš nek termostat in ko ti temperatura prostora doseže neko nastavljeno vrednost se ti zapre dotok vode v talno gretje, ko pa ti temperatura pade pa se ti dotok zopet odpre-kaj je v tem slabega? Če so večje mase bo pač ta cikel (zapri-odpri) trajal precej dlje časa, kot traja pri radiatorjih.
Pri toplotni črpalki bi lahko prišlo do težav zaradi omejitve minimalnega pretoka, a to bi lahko rešil tako, da bi pustil odprto vejo ali dve. Drugače pa v vgradnji termostata, s tem da pač nekaj stane, ne vidim nobene slabosti. Če pa vemo, da 1° C nižja temperatura privarčuje 6% energije je pa ta strošek kar hitro povrnjen.

[vincent]

Pri radiatorjih so termostati dobrodošli. Pri talnem pač ne.
saj še vedno si jih lahko omisliš - dodaten strošek, zdaj da jih enboš uporabljala boš pakasneje ugotovil.

Tebi termostat lahko zapre talno...nekaj ur ne bo nič (8 npr.) ko bo zahladilo, bo pa mogoče takrat peč ravno v nočnem znižanju, ne bo delovala...in bo še 8 ur predno pride vklop...ko se vklopi boš pa rabil 8 ur da se nagreje...torej 24 ur da se znormalizira...tebe pa zahladi v danem trenutku?

[Homer]

Ni problem v tem, da bo cikel dolg, ampak v tem, da bo zaradi tako dolgega odzivnega časa regulacija napačna.
Primer:
Odpreš okna in zračiš stanovanje. V trenutku temperatura prostora pade in vklopi termostat. Zapreš okna, in čez čas bo temperatura narasla, termostat pa bo izklopil šele ko bo temperatura presežena (histereza termostata). To lahko traja več ur.
No končno se termostat izklopi, ampak temperatura tlaka je previsoka in bo temperatura prostora naraščala dokler se tiste tone tlaka ne ohladijo na prvotno (začetno temperaturo). Ampak tedaj bo temperatura v prostoru še vedno previsoka in bo se moral tlak ohladiti še bolj, da se končno temperatura v prostoru izenači.
Skratka imel boš nekakšno "galopiranje" temperature gor in dol, dokler se ne bo temperatura normalizirala........... Tedaj pa boš ponovno prezračil stanovanje in zgodba se bo ponovila.

Da ne govorimo o ogrevanju po urnikih.....

[sašo65]

Seveda pa ti nihče ne brani da se igraš z mešalnim ventilom in se sprehajaš med kurilnico in dnevno sobo.

brezveze, če to lahko dela termostat v dnevni sobi:
poglej: ti si meni rekel, da ne razumem regulacij, jaz sem tebi rekel, da "nimaš pojma" - pač nobene zamere_debatiramo.....

1993 sem se vselil v bajto, 1992 smo postavljali kurilnico (seveda ELKO) rihtal majstr s dvajsetletno reputacijo, elektroniko povezoval takrat Firštov razvojni ing. (povezava preko ene trgovine s katero so sodelovali) ne da nisem imel pojma, enostavno manjko časa, non stop v gužvi, praktično "dva šihta" (kot še danes) in popolno zaupanje majstrom in "novitetam" kot je t.i. zvezna vremenska regulacija, ki jo ti tako rad poveličuješ. Zgodi se naslednje: že prvo leto "dela" vse skupaj hecno, višek vsega je ko pri konstantnih zunanjih temp. nad 32c zadeva ne greje bojlerja in seveda ostanemo brez tople vode oz. se peč prižge, ko pade zverčer pod to temp. in potem naj bi OČ. ki je montirana proti bojlerju to vodo iz peči prečrpala v bojler, vendar je zopet regulacija nekaj "zbrkala!" in OČ ni zalaufala..................skratka, ne bom dolgovlačil, povem le, da sem se potem zadevo sam poglobil, hvala bogu, da je bil vodovodni oz. centralistični del narej brezprekorno, rabil sem le štromarja(bratranec) in skoraj bi šel še 1x na led, ker sem sedaj hotel kupit Seletronovo regulacijo, pa mi je bratranec reklel, da je pravkar pri sodelavcu, ki je imel podobne probleme, le zunanje tipalo odstranil (pravilno montirano, severna stran cca 2M nad tlaki)
In potem sem ostal na tem Firštu, le da smo komplet (po mojih željah) spremenili regulacijo: sedaj je termostat(Revi) v dnevni sobi reguriral (odpiral, pripiral, zapiral) mešalni ventil, OČ pa je delovala 24/7 na najnižji hitrosti(Vogel 950rpm-28v) za SV je pa OČ vklapljal cevni termostat, vendar ker voda v kotlu(365 dni) ni padla pod 70c (ker je sedaj kotel, prevzela kotlovska regulacija) potreb da bi se ta OČ sploh vklopila ni bilo(lepo počasi, termosifonsko rine vročo vodo v bojler)......in tako sem ti kuril do predlani cca 2100-2300 litr cela sezona, lani po zamenjavi oken in dodajanju fasade (iz 5 na 17cm) pa 1200 lit. s tem, da sem termostat na kotlu dal na min. voda pa je bila 50c - manj tudi ne gre(zaščita kotla pred kondenzom) letos pa prvič grejem z TČ. stari sistem je še v kurilnici, le ventile odprem ali zaprem pa lahko zopet greje ....

[bozgom]

Ni problem v tem, da bo cikel dolg, ampak v tem, da bo zaradi tako dolgega odzivnega časa regulacija napačna.
Primer:
Odpreš okna in zračiš stanovanje. V trenutku temperatura prostora pade in vklopi termostat. Zapreš okna, in čez čas bo temperatura narasla, termostat pa bo izklopil šele ko bo temperatura presežena (histereza termostata). To lahko traja več ur...

V tvojem razmišljqnju je kar nekaj nelogičnosti:
Pravilno zračenje je tako, da nekajkrat na dan na stežaj odpremo okna za minuto ali dve. V tem času se zrak izmenja, stene pa se ne ohladijo. Kako bo torej neka minut odprto okno povzročilo ohladitev, če vsaka sprememba traja nekaj ur?
Termostati so danes zelo natančni. Histereza 0,1°C ni nobena redkost. Če upoštevamo še vztrajnost zaradi mase estriha potem dejanska histereza nikakor ne bo preko +0,5°C in -0,2°C. Če pa izklapljajmo le polovico ali tretjino vej, bo pa še manjša.

PS- če nimam termostata bo temperatura kar rasla in rasla in rasla... teoretično do temp. kotla tam 28-35°C. Vremensko krmiljena regulacija mi pa tudi ne koristi kaj prida, saj bo npr. upad zunanje temperature zvečer, ko zaide sonce zaznan šele po 22. uri, ko bom ogrevanje že izključil. Okrog poldneva pa se bom kuhal, saj bo zaradi večurnega zamika šele tedaj opazno povišanje temperature zaradi sonca in bo temperatura v talnem začela upadati.
Če bi bilo temu zares tako, bi takšno ogrevanje bilo povsem neuporabno. Torej obstajata le dve možnosti: ali je talno gretje popolnoma zanič ali pa ti zamiki niso tako dolgi, kot jih nekateri skušajo prikazati.