PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Nizkoenergijska in pasivna gradnja Nizkoenegiska hiša, prezračevanje ali ne?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
hvala za odgovore. Jaz sem tako za prezračevanje, le moja pravi da tega ne potrebujema...
bomo videli
Ne poslušaj je. Prezračevanje je v sedanjih novogradnjah nuja. Vse je diht, kje boš potem dobil zrak? Boš odpiral okna? Potem pa je brez veze, da si dal dobra okna in visoko izolativno fasado.
Faker, zelo jasen in direkten bom, zato prosim brez zamere.

Zaenkrat smo štirje na 160 kvadratih. Dva odrasla, dva pubertetnika. Bajta je še v izdelavi, kar pomeni delanje ometov, beljenja, polaganje keramike, you name it. Vso perilo sušimo notri, vsak dan vsaj dva stroja, ob vikendih nonstop. Ne sprašuj, predolga zgodba. V bajti sta še dva akvarija. Ful radi se kopamo, tuširamo, skratka doprinos vlage v hišo je astronomski. Sem in tja zakurimo tudi šporget na drva, lociran v kmečki kuhinji. Kjer radi pozimi delamo klobase, pečenice, krvavice in ocvirke.

Naj potem omenim še dva velika psa, ena zlata prinašalka in en labradorec. Družbo jima dela 5 hišnih mačkov, ki se iztrebljajo preko treh peskovnih wcjev, jasno, stacioniranih v hiši. Je veliko dlake? Ne sprašuj, smo morali nabaviti industrijski sesalec.

In predvidevaš, da v bajti smrdi ko prasica, kajne? No, tu se pa motiš. Praktično ni razlike, ko stopiš preko vhodnih vrat. Sprobano od dosti forumašev. Lahko sami povedo. Še bolje pa, če ste kje v bližini, da se oglasite in lahko ženkica sama preveri.

Vlaga v bajti? Stalno merjena, idealna.

Brez prezračevanja? Bili prvo leto. Najdi moje stare zapiske. Od okenskih poplav, smradu, zatohlosti, do pizdenja ženkice, ko sem odprl vsa okna, zunaj pa minus. Ali to, ali pa ločitev.

Mimogrede, dva kadiva v hiši. Sicer samo v kmečki kuhinji, pa vseeno.

Verjetno te bo sem in tja obhajal dvom, podoben veliko novograditeljem, ki so v hvaljenju prezračevanja zaslutili "vsak osel svojo dlako hvali", oziroma, lastniki prezračevalnih sistemov so zanj dali denar, normalno, da ga ne bodo pljuvali. Takim rečem samo eno stvar:

Zadeva je fucking vredna vsakega centa!

Prinašajo pa eno slabo stvar. Večkrat je potrebno menjati tesnila na oknih, kot je pa deklarirano. Zakaj? Ker ko po treh letih prvič in na brzino odpreš okno, da bi zažvižgal za sosedo, se tej (dihtungi) stori milo in hitro jo imaš polovico na oknu, polovico pa zapečene na bangerju. Če veš, kaj mislim.

Slej kot prej okna odpiraš samo še zaradi pomivanja šip. In mične sosede.

Brez heca, pri nas bi se brez zadišili. Pridi in si poglej. Vljudno vabljen.
No pain, no gain.
Dobro povedano Berghaus.
še strokovno vprašanje:
Ali je možno uspešno izvesti prezračevanje, če so huhinja, jedilnica in dnevna soba (51m2) kot en prostor, zraven tega še pa je odprta galerija 8m2 v nadstopne prostore, kjer se potem nahajajo spalni prostori?
Popolnoma isto kot pri nas, s tem da glavni prostor zajema še kak kvadrat več Big Grin

Število vpihov se v večjih prostorih poveča, stremi se h kroženju zraka. Dodatno se pretoki regulirajo preko rozet, ki so nastavljive.

Pri nas osebno se v ta velik prostor vpihuje s polno odprtima rozetama, polno odprt pa je vlek v kopalnici, v istem nadstropju.

Da se praktično karkoli Big Grin
No pain, no gain.
faker Napisal:Dobro povedano Berghaus.
še strokovno vprašanje:
Ali je možno uspešno izvesti prezračevanje, če so huhinja, jedilnica in dnevna soba (51m2) kot en prostor, zraven tega še pa je odprta galerija 8m2 v nadstopne prostore, kjer se potem nahajajo spalni prostori?

Mi imamo tako. Nad praktično celotno dnevno je galerija (20m2), planirana izvedba:
- odvod v kuhinji
- odvod v jedilnici
- dovod v dnevni sobi iz tal, ker je pač gor galerija.
Mi imamo podobno...precej velika galerija nad dnevno sobo, pa še strop na mansardi ni tako enostaven ker je streha "zlomljena"...odvodi so zgoraj na galeriji (torej -120), spodaj pa je odvod iz kuhinje ter dovod pri dnevni in jedilnici v smeri kuhinje.
Pomembno je, da takrat ko načrtuješ (oz. ti načrtujejo) prezračevanje (PZI), da upoštevajo prostor in "konfuguracijo" z upoštevanjem kam se dviguje in premika zrak in kje bo galerija itd...
jaz pa ravno zdaj delam zaključke v naši hiši z vidika 'prezračevanja' brez prezračevanja Smile.

Včeraj prebil še drugo tuljavo v pritličju, takod aimamo zdaj na vsakem nadstropju po dve sobi povezani z dimnikom (skupno 6 zračnikov) in na vseh kar lepo vleče skozi....čez zimo se še poigram z računalniškim ventilatorjem, damalo podkrepim podpih :wink:

mešamo zrak....dobesedno :twisted: .
a to je približno tak sistem prezračevanja, kot je bil v starih časih...na strehi zračnik in zadeva je non-stop skrbela za dotok svežega zraka?
Verjetno boš moral skrbeti tudi za pretok med prostori, npr. rozete na vratih, da ne bo podtlaka v prostoru?
Naprej gor je dimniška tuljava zaprta z izolacijo. Torej pretok zraka se vrši zgolj med nadstropji - neke vrste porazdeljevanje temperature, vlage in čistosti zraka.

Prezračevanje brez dotoka svežega zraka.
Hvala za odgovore na prejšnje vprašanje. Kot sem že povedal sem v tem precej velik lajik. Imam pa še eno vprašanje. Naslednje leto bom pri trenutni hiši pozidal še eno nadstropje. Iz mansarde naredil etažo (papirje že imam). Sedaj je strop iz knauf plošč, potem bo beton. Ker za celotno izvedbo rekuperacije v samem štartu verjetno ne bo denarja, bom v začetni fazi samo položil cevi na beton, čez dal stiropor in estrih. Sedaj pa me zanima, kako velike luknje moram pustiti skozi betonsko ploščo, da kasneje ne bi bilo potrebno štemati. Moram tista "kolena", ki segajo skozi ploščo kupiti že prej kot se betonira in jih med betoniranjem postaviti na prava mesta, ali lahko sedaj samo pustim luknje (na primer kjer bo luknja dam kocko stiroporja)? Je kaj razlike med proizvajalci glede mer lukenj?
Pri Agregatu se dobijo pocinkane cevi dolžine cca 25 cm, ki jih postaviš pred betoniranjem. So ravno prave velikosti, da se vanje lepo vsede komora. Ti vstavki ti omogočajo, da na stropu lepo zaključiš omet. Ob montaži komore se z zgornje strani odreže odvečna višina in vstavi komora.
Mislim, da je cena okoli 3 € za kos.
Komore različnih proizvajalcev so na oko videti enake, vendar če boš jemal od različnih proizvajalcev, prej dobro preveri.
rtmktl Napisal:Sedaj pa me zanima, kako velike luknje moram pustiti skozi betonsko ploščo, da kasneje ne bi bilo potrebno štemati. Moram tista "kolena", ki segajo skozi ploščo kupiti že prej kot se betonira in jih med betoniranjem postaviti na prava mesta, ali lahko sedaj samo pustim luknje (na primer kjer bo luknja dam kocko stiroporja)? Je kaj razlike med proizvajalci glede mer lukenj?

preverjeno najenostavnejsa resitev je, da na mestu prebojev prezracevalnega sistema pred betoniranjem vstavis na kose narezane kanalizacijske cevi fi110. Po betonazi jih odstranis in imas idealne premer za razd. komore, ki so najpogosteje uporabljene/ponujene (agregat/enetsi).
Tudi jaz sem dal fi110 kos cevi.
Najlažje pa jih sidraš v opaž tako - štiri žebljički da držijo točno pozicijo in sidro, ki vzdrži tudi zidarsko brco:
[url=httpunichr("58")//smgunichr("46")photobucketunichr("46")com/user/Fantocci/media/Gradnja/IMGP1019_zpsd0e30d33unichr("46")jpgunichr("46")html][img]httpunichr("58")//imgunichr("46")photobucketunichr("46")com/albums/v94/Fantocci/Gradnja/IMGP1019_zpsd0e30d33unichr("46")jpg[/img][/url]
Mene pa zanima kako je z vzdrževanjem tega sistema.

Menjava filtrov, čiščenje sistema, obloge na prezračevalnih ceveh?

Kakšno je stanje sistema po recimo 10letni uporabi?

Kakšni so letni stroški vzdrževanja in elektrike, in kakšna je povprečna investicija v sistem?



Hvala in lp
1 ... 16 17 18 19 20 31 Pojdi na stran 
Iskanje po temi