[blautherm]

@Telmos
Doma imam tri-členski ferolli in weishaupt gorilnik. Ker gorilnik nima predgretja ga imam naštelanega na 23-24kW (če te zanima ti lahko bolj točno povem kako in kaj). Gorilnik je zmontiran preko distančne plošče tako, da ne štrli preveč v kurišče.
V glavnem, ker imam preveliko št. vklopov gorilnika in premalo obrat. ur bi rad znižal moč. Zato imam dve možnosti nabavil sem dva nova gorilnika enega istega kot ga imam samo da ima predgretje (WL5/1B-H) in enega v bistvu je prejšnji model Low-NOx-a. Ta zadnji ima tisti podaljšek cevi. Filtracijo olja imam rešeno tako, da glede tega nimam problemov lahko vtaknem tudi šobo 0.35 in mora delat.
Zanima me pa koliko mora biti prostora med zadnjo steno kotla in šobo. Jaz sem to malo čekiral in eni priporočajo vsaj 10cm za 16kW in to je tudi moč, ki bi jo jaz rad nastavil. V glavnem teh 10cm bi spravil skupaj pri obeh variantah gorilcev več pa na žalost ne gre.
Če bi se dalo bi imel najraje zmoniran ta Low-NOx malo starejši gorilnik, ker obratuje tišje na mojem kotlu (sem že probal) od tega novega WL5/1B. Ta tazadnji ima vgrajen neki močni ventilator in mi nekako pride v resonanco s kotlom (ki nima neke mase) in ga slišim po celi hiši.
Zanima me tvoje mnenje glede tega pa tudi ni mi jasno ali bo temperatura dimnih plinov pri nastavljenih 16kW dovolj visoka, da ne bom vsako leto štemal žvepla iz kotla??

LP

[telmos]

Pri temle kotlu se jaz ne bi igral s števili vklopov. Gor bi dal gorilnik max 1 oprema siemens landysova avtomatika, suntec črpalka, aeg motor, kratka glava z fi 98 široko glavo, 1,5 s predupihavanjem in 0,60-80oQ šobo. Temperatura dimnih plinov s pritiskom olja vsaj na 165 oC in z obveznim predgretjem za mirnejše vžige. Glava štelana na 2,8 zrak 3,2 in mora delat ko CH urca. Če pa bi se rad izognil prevečkratnim vklopom, pa greš na 0,5 80oQ šobo, dvostopennjsko črpalko, dvojni delovni termostat in pritiske 14,5 in 8 bar. Vse pa bo potem odvisno od dejanske porabe. Zakaj max? Zato, ker ima izredno široko in krajšo glavo od vseh gorilnikov, zelo miren skoraj neslišen vžig, popolnoma iste sestavne dele, kot ostali npr. bolj zveneči gorilniki (siemens landys, suntec, aeg, danfoss predgretje) tako, da imaš vse rezervne dele na termocentru in izredno male dimenzije. Imaš pa tudi možnost pripeljati dovod zraka po cevi fi 60 0d zunaj saj je že opremljen s snorkel priklopom.
Zakaj je važno uporabljati na litoželeznih kotlih gorilnike in šobe, ki imajo čim mirnejše delovanje brez pulziranja. Zato, ker se nahaja med členi poseben temperaturno obstojen kit, ki pa ga tresljaji popokajo, ta izpade, tesnenja ni več in pride do uhajanja dimnih plinov med telo kotla in ohišje, pri čemer se tvori žveplena kislina, ki razžira ohišje. Videl sem že popolnoma luknjasto ohišje po štirih, petih letih delovanja. Uporaba manjših šob pa te probleme nato še potencira.
Kako postopati, da se zmanjša hrupnost litoželeznih kotlov? Čisto enostavno. Samo zmanjšamo fi dimnika na izhodu iz kotla npr. za šobo 0,60 lahko zreduciramo dimnik na fi 75, nastavimo pravilen zrak in glavo pa vse skupaj postane zelo zelo tiho. Pa naj poizkusi kdor ne verjame. Zakaj pa so potem tako velike dimne odprtine? Zato, ker so zadnji členi napravljeni za vse tipe peči enako od 16KW do 65KW. Sam imam na kotlu tip secal 30 in gorilniku tip ecojet ral 0,75 60oH šobo dimnik fi 60. Deluje neslišno tako, da te šele temperatura spomni, da se v kotlu nekaj dogaja, O2 je 2,1% CO 34ppm, t. dimnih plinov pa 182oC. Saj pa razen trdih ostankov in žvepla ni. Sicer pa je zadnji dve leti še nisem včgal, ker uporabljam toplotno črpalko zrak voda. Pred tem pa mi je tri sezone delovala brezhibno. Pretekli teden pa sem naročil še sonnenkraft sončne kolektorje, da malo raziščem še te sfere, čeprav mi ne bi bili stroškovno neobhodno potrebni. Sem pač tak človek, ki nikoli ne prodaja in izvaja tistega v kar ni 100% prepričan, da se dobro obnese in, na čemer bi te lahko kdo dobil v past samohvale.
Če pa že uporabljaš gorilnik s konusno glavo, potem pa bi tej jaz dodal mešalno glavo od ecojeta ral in inox predglavo za uplinjanje in povračanje plamena. Razlika od ostalih je prav v štirih navznoter obrnjenih kanalih, ki povzročijo to obračanje plamena v reakcijski inox cevi, idealno mešanje in gorjenje.

[telmos]

Še to. Plamen pa se v tem primeru izredno skrajša in ga iz te cevi skorajda ven ni. Ni pa moder ampak bel, rabi pa občutljivejšo malo podaljšano fotocelico.
Ali si na w-ju poizkusil z Q šobo? Probaj, včasih se izplača izplut malo v neznane vode. Sicer pa dolžina plamena ni toliko važna, da prav ne bi smela doseči zadnje stene. se pa splača imeti pokonci postavljeno cca 20 mm debelo šamotno ploščo samo zaradi popolnega izgorevanja.
Še glede postavitve glave pa bi rekel to. Ni vedno pravilno nastavljati glavo točno tako, kot je predlagano v knjižicah za njihovo nastavitev. Pravilno postavljena glava pri kratkih litoželeznih kuriščih je tisti položaj, kjer med delovanjem gorilnika zapiraš sekundarni zrak do te točke, ko se šumnost zmanjša in plamen na koncu ne preide na rjavkaste pramene. tu je tudi slika CO-ja, O2-ja in lambde najboljša.

[blautherm]

Ja šit, zdaj si mi pa ful naredil dela si moram fajn cajt vzet in konkretno naštudirat kar si mi napisal.

LP

PS: Vidim, da si kar čustveno navezan na ecoflam :-)

[telmos]

Ma po pravici povedano nisem ravno čustveno navezan, sem pa fizično pri raziskavah in reševanju problemov pri njih prisoten že 18 let. Precej stvari se je v tem času dogodilo in, če smo si prav pošteni je bil to kar se tiče prilagodljivosti in parametrov izgorevanja v vseh pogledih vedno zelo dober gorilnik, problematični pa so bili uvozniki, ki so za znižanje vhodne cene zahtevali slabo opremo italijanskih proizvajalcev in tako naredili veliko škode. Kot je veliko slabe volje in jeze na nekatere specijalne proizvode naredilo tudi nekakovostno olje v letih 96, 97 in v zadnjih dveh letih, kar je lepo razvidno med servisiranjem, reklamacijami, ko v kotlih opazimo veliko grmado neizgorelih aditivov in primesi, ki ne izgorijo. Ko pa filtre pogledaš, se ti pa zdi, da se med olje primešava odpadno olje, tako so zabiti in neprehodni. Tukaj so resnično prišli do izraza enocevni dovodi goriva, ki so pokazali upravičenost apliciranja.
Včasih se je na slovenskem tržišču in tržišču bivših jugo republik prodalo toliko ecoflamovih gorilnikov kot vseh ostalih skupaj, danes je pa žal slika drugačna. To pa vse zaradi prevelikega pohlepa in kratkovidnosti nekaterih neposredno vpletenih. Količina malih gorilnikov prodana v Soveniji v letih med 1985 in 1996 se je gibala med 2600 in 3000 letno, da o prodaji na ostale jugo trge niti ne razpravljamo, ker so šli v desettisoče. Marsikdo tudi veliki evropski proizvajalci so še danes daleč zadaj kar se tiče takratnih prodajnih rezultatov. Izkušnja z brahma elektronikami in delta črpalkami se jim je zelo maščevala prav zaradi količine prodanih in kasneje reklamiranih gorilnikov, ki se je pa tudi močno slišala na vsem teritoriju Slovenije.(v enem letu smo v garanciji zamenjali 1087 elektronik, ki so občasno prehajale v blokado)
Servisiram in popravljam pa vse gorilnike. Tisti, ki pravi češ, da določenega gorilnika pa ne obvlada ali pa zna popraviti in da ne ve, kaj je vzrok za določeno okvaro, za mene ni s srcem pri delu in tega ne opravlja z užitkom. Meni je namreč vedno izredno lepo, ko določen problem, ki se mi pokaže premislim in ga v svoje veselje tudi rešim.
Je pa tudi res, da sem zelo trmast in imam veliko raziskovalne krvi v žilah in morda zaradi tega navadnih serviserjev niti ne razumem.

Prejle pa sem pozabil povedati, da se je pokazalo, da tisti gorilniki, ki imajo regulacijo zraka izvedeno na tlačni strani in ne na vsisni, dosegajo bistveno slabše rezultate kar se tiče mirnosti vžiga in delovanja pri nadtlačnih kotlih, še posebej pri simetu, ferrolliju, feru, idealclimi, eurowarmu itd. Jaz sem bil glavni serviser za Sime in Ecoflam. Sem pa opustil prizadevanja pri simetu zaradi neposluha uvoznikov in prenehal servisirati litoželezne kotle tistih prisiljenih malih dimenzij, ker so namenjeni samo polnjenju žepov tistih, ki jih proizvajajo in še bolj tistih, ki jih prodajajo. Isto velja tudi za ostale proizvajalce v tem segmentu. Sam jim pravim kotli za balkance. Tudi sime, ferrolli in ostali izdelujejo tiste "ta prave" litoželezne kotle. Sicer se jih pa prvenstveno ne uvaža, ker se na njih zaradi višje vhodne cene ne da toliko zaslužiti. Za ljudi in dolgo ter ustrezno delovanje določenih proizvodov pa trgovcev itak ne briga.
Sicer pa ne bi več nakladal, čeprav imam pod kaščo še kar veliko zaloge tudi na primerih bolj renomiranih gorilnikov in kotlov.
Tam bi lahko drugi povedali kaj več, če bi si upali seveda in ne bali, da bi jih kdo napodil ali pa bi izgubili svoj del kolača. Sam se tega ne bojim.
lp Ludvik

[Dedalus]

Sem pa opustil prizadevanja pri simetu zaradi neposluha uvoznikov in prenehal servisirati litoželezne kotle tistih prisiljenih malih dimenzij, ker so namenjeni samo polnjenju žepov tistih, ki jih proizvajajo in še bolj tistih, ki jih prodajajo. Isto velja tudi za ostale proizvajalce v tem segmentu. Sam jim pravim kotli za balkance. Tudi sime, ferrolli in ostali izdelujejo tiste "ta prave" litoželezne kotle. Sicer se jih pa prvenstveno ne uvaža, ker se na njih zaradi višje vhodne cene ne da toliko zaslužiti. Za ljudi in dolgo ter ustrezno delovanje določenih proizvodov pa trgovcev itak ne briga.

Pri tem delu tvojega prispevka si malce vzbudil mojo pozornost. Kaj misliš točno z "ta pravimi" litoželeznimi kotli? Moj namen je namreč kupiti Buderusov litoželezni kotel na trda kuriva (predvsem drva). Kotel se imenuje Buderus Logano G201. Imaš kakšne izkušnje z njim?

[telmos]

Izkušnje kažejo, da litoželezni kotel ako hočete, da je "ta pravi" mora tehtati približno vsaj 7-10x toliko, kot ima KW moči. tisti, ki prodajajo kotle, kateri imajo npr. pri 30KW 80-120 kg niso "ta pravi." Zakaj ne? Zato, ker spet izkušnje iz servisiranja v preteklosti kažejo, da imajo tile kotli predrobne stene, ki so porozne, premajhne izgorevalne komore, preveliko problemov z inercijo, so pa poceni pa še zasluži se dobro na njih. Skozi njih počasi pronica voda iz C.O. kjer jo potem zmanjkuje in jo je potrebno stalno dodajati. Tale buderus pa ravno ne spada med te najslabše. Je nekaj podobnega, kot so bili tipi fb pri Simetu. To so kotli sredine - kompromisa med težo in kvaliteto. Če me spomin ne vara so ju tudi ulivali v isti tovarni.
Sicer se pa lahko o podobnosti sami prepričate v trgovinah, kjer jih prodajajo.
Ko smo leta 94 hoteli atestirati fb kotel, ni šel skozi, ker je imel gorjenje navzgor in smo ga spravili skozi kot kombinirani kotel za drva in olje. Drugače pa tudi sam nisem zagovornik tega načina gorjenja. Veliko bolje in manj potratno se obnesejo kotli, ki gorijo navzdol in kotli na vplinjanje. Sicer pa je to že druga pesem.

[Dedalus]

Ja, meni se ta logano dopade ravno zaradi tega, ker je tako težek. To mi da vedet, da je robusten. Namen imam kurit samo les. V "les" je vključen tudi lesni odpad, smrekovina, groba žagovina, polena, ipd...

VEM, da bi v ta namen bila dobra peč s spodnjim odgovorevanjem, vendar enostavno ne najdem dovolj dobre v smislu kvaliteta/cena.

Telmos, imaš ti kak nasvet? Na internetu sem kar domač. Če mi daš imena peči in firmo, bom našel kake prospekte in cenike o tem.

[blautherm]

Ja, meni se ta logano dopade ravno zaradi tega, ker je tako težek. To mi da vedet, da je robusten. Namen imam kurit samo les. V "les" je vključen tudi lesni odpad, smrekovina, groba žagovina, polena, ipd...

Čuj genij, zgleda da si si ti slabo prebral naslov teme :evil:
Saj vem, da te srbi, da bi kar tu vprašal vse kar te zanima, ampak potem bo celotna tema posvinjana in ne bo več nič skupnega z naslovom.
Odpri si novo temo pa ti bo telmos najbrž tudi tam rad odgovoril. Če pa te zanima kaj v zvezi z ELKO in gorilniki pa kar vstreli.
Ne vem kaj delajo moderatorji... Cvetka, ki si???

LP

[isorast]

Živjo,
Za ogrevanje in pripravo STV rabim zelo malo moči, zato sem razmišljal o vodnem webasto grelcu na ELKO. Moč ima variabilno od 1 do 9 kW. Morda kdo ve kako je s trajnostjo "kotlov" takih grelcev in kakšen tlak vode prenesejo? Ali je potrebno pazit na temperaturo izpušnih plinov in eventuelni kondenz? Kako je s kislino če bi kuril npr. repično olje?

Hvala in LP