Objave: 16
Teme: 4
Pridružen: Jan 2011
Ocena:
0
Pozdravljeni, postavil sem brunarico, streho smo naredili iz zunaj navzven v tem redu deske,paroprepustna folija, zračno most, strešniki.
Stene sem zaenkrat pripeljal vrstni red zunaj proti notri: brune, zračni most 2 cm, paroprepustna foilija.
Sedaj me zanima nekaj, ali lahko dam notri direktno na paroprepustno folijo izolacijo in katero da bo brunarica 'dihala'.
Ravno tako me zanima čemu služi parna zapora, katero mi vsi omenjajo da moram nujno namestiti preden celotno zadevo obijem z fabjonom.
In tretje vprašanje, ali delam oziroma v pravi smeri?
Hvala za odgovore, in lep dan še naprej!
Objave: 215
Teme: 0
Pridružen: Dec 2010
Ocena:
0
Izolacija na organski bazi.
Konopljina vlakna ali kaj podobnega. Proizvajalcev je veliko. Parne zapore ne daš temveč parno oviro.
Razen če želiš zgolj izolativnost. Potem izolacija na osnovi mineralnih vlaken.
Objave: 2451
Teme: 3
Pridružen: Nov 2010
Ocena:
0
Ajoj, vidva nista nič1 prebrala na tem forumu? Sedaj bosta fasala porcijo, ko bodo vsi rekli, da parna zapora mora biti, zaradi vlage, ki prehaja iz notranjosti navzven in se zadržuje v izolaciji in jo uničuje :oops: :oops: . Potem pa adijo naravni materiali in hiša, ki diha in podobno, če daš vmes najlon.
P.s.: jaz imam sicer obratno, notri bruna, zunaj izolacijo, pa nisem dala parne zapore, čeprav se s tem tukaj ne strinjajo.
Objave: 16
Teme: 4
Pridružen: Jan 2011
Ocena:
0
Ne razumem Karmen hočeš povedati da sem narobe naredil s paroprepustno folijo?
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:da bo brunarica 'dihala'.
Opusti reklamne finte o dihanju zidov. Če ti pod dihanje zidov razumeš izmenjavo zraka, potem je to prezračevanje. Eno odprtje okna za 1 minuto je bolj efektno, kot tri dni dihanja zidov.
Citat:me zanima čemu služi parna zapora,
Preprečuje dihanje! Prepreči, da bi topel vlažen zrak iz notranjosti prišel v izolacoijo, kjer bi se v zunanjih plasteh TI ohladil, vlaga (para) bi kondenzirala (nastane voda).
Citat:ali delam v pravi smeri?
Smer je prava. Hiša rabi od zunaj trdno oblogo (fizične poškodbe) ter za vodo nepropustno streho (kritina in sekundarna kritina. Potem pa še toplotno izolacijo in notranjo oblogo (trdnost stene). Od vse teh materjalov pa je odvisno kakšna parna ovira (zapora) je potrebna, da ne bo prišlo do vlage (kondenza) znotraj stene.
Citat:Stene sem zaenkrat pripeljal vrstni red zunaj proti notri: brune, zračni most 2 cm, paroprepustna folija.
Ali imaš skozi bruna spodaj in zgoraj luknje, da bo zračni most imel izmenjavo zunanjega zraka?
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 12059
Teme: 16
Pridružen: Mar 2009
Ocena:
27
mogoče bi še povedal kakšno brunarico delaš, oz. čemu bo namenjena.
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
Objave: 215
Teme: 0
Pridružen: Dec 2010
Ocena:
0
Pišem za skeletno gradnjo, obito s polokroglicami, kakršno predvidevam da imaš...
Verjetno želiš ugodno mikroklimo v objektu, to je pa nekaj drugega kot zgolj prepuščanje vlage iz objekta. Naj bi bila sposobnost materiala da vpija in oddaja vlago v prostorih, s tem izboljšuje klimo, primer dobre prakse so butane hiše. Zračenje je pa seveda še vedno potrebno.
V glavnem če hočeš čimbolj naravno klimo v objektu potem na to kar imaš organska izolacija, parna ovira (pod nobenim pogojem zapora), ilovnate plošče...
V praksi preizkušeni in delujoči sistemi...
Objave: 12059
Teme: 16
Pridružen: Mar 2009
Ocena:
27
Jst ne vem... A sem samo jst tako čuden da mi je OK "mikroklima" tudi v montažni "plastični" hiši?

Ah ti "prodajalci"...
Če imaš ŽELJO dihat in vonjal LES, potem imej notranjo oblogo leseno. VSE kar je vmes je nebistveno...
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
Objave: 215
Teme: 0
Pridružen: Dec 2010
Ocena:
0
hehe pol imej brunarico...
pravo iz brun ne pa desk...
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Naj bi bila sposobnost materiala da vpija in oddaja vlago v prostorih
O tem smo že govorili, pa nisem še dobil odgovora.
Imenuj mi vsaj en materjal s tovrstnimi sposobnostmi.
- Če ga imaš nekaj dni v okolju s temperaturo 22 C pri konstantni vlažnosti 40 %, koliko gramov vlage je sposoben sprejeti v 4 urah, če si v trenutku dvignil vlažnost zraka na 70 % in jo pri tem držal?
- Če je nekaj dni v okolju 22C in 70% vlage, koliko g vlage je sposoben oddati v 4 urah, če vlaga okolja pade na 40 % in taka ostaja?
Dokler ne dobim o tem verodostojnega podatka,
smatram, da ne obstoja materjal, ki bi lahko občutno vplival na izenačevanje vlage v prostoru.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 12059
Teme: 16
Pridružen: Mar 2009
Ocena:
27
Vprašanje kaj je občutno, ter predvsem kaj je DOLGO. Primer, zračenje pozimi. Temperatura zraka pade po zračenju iz 22 na 16. V Xminut se dvigne na 22, zračna vlaga pa pade na xx. Koliko časa traja da se vlaga ponovno dvigne? Kolikokrat lahko to ponoviš preden "rezerve" zmanjka?
Jst še vedno trdim da je za take zadeve gips zakon... Omet ali plošče... Uradnih podatkov pa nimam. Samo "filing" glede na izkušnje.
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Vprašanje kaj je občutno,
Vse je relativno - stvar osebne presoje.
Izenačevanje vlažnosti bi moralo biti dovolj efektno, da človek občuti razliko. Recimo, da oplemenitena iverica nima te sposobnosti, gips plošča pa jo ima. V stanovanju imaš stene in strop iz iverice. V zimskem času je treba na 4 ure odpreti okno za 3 min. Ko iverico zamenjaš z gips ploščo, ugotoviš, da ti zadošča odpiranje okna na 6 ur in dosegaš enako nihanje vlažnosti.
Če je to tako, je možen matematični pristop problemu. Ko je bila še iverica, si iz razlike vlažnosti pred in po zračenju izračunal prirast vlažnosti / uro = koliko g/h vlage v stanovanju prideluješ.
Ko si dal gips plošče, je bil potreben čas zračenja daljši = gips plošče so izravnavale toliko vlage, kot si je pridelal v razliki časa. Tik pred zračenjem so vsebovale v 2 urah pridelano vlago več, kot takoj po zračenju. V času zračenja (3 do 5 min) so morale oddati v 2 urah pridelano vlago, vsrkano v času 6 ur. Sem prepričan, da:
Nemogoče!
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 215
Teme: 0
Pridružen: Dec 2010
Ocena:
0
Gips ziher ni zakon za take zadeve...
Kokr se mene učil je poanta v tem da tak material ohranja dokaj konstantno relativno vlažnost v prostoru.
Drugače pa ne vem zakaj bi moral material v 3 minutah oddat presežno vlago...
Dost je absorbira odvečno vlago recimo med spanjem. Poleg tega so še druge pozitivne lastnosti...
Sicer je najpomebnejših prvih par centi zida. Najbolši rezultat daje glinen omet, nato les etc...
Je pa cel kup raziskav na to temo, če kdo hoče študirat je litareture več kot dovolj... (ne v obiliki reklam)
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Drugače pa ne vem zakaj bi moral material v 3 minutah oddat presežno vlago.
Koristi malo logike, pa boš ugotovil.
Ko si v prostoru, kjer se neprestano tvori vlaga dosegel zgornjo mejo vlažnosti, odpreš okno. V najugodnejših razmerah boš v nekaj minutah zamenjal ves zrak prostora. Ves topel zrak z obilico vlage si spustl na prosto, na njegovo mesto pa je prišel hladen zrak s svojo skromno vlago. Ta zrak se hitro segreje in r.vlažnost se ustali na dokaj nizko. V prostoru se proizvaja vlaga ter se r.vlažnost zraka neprestano povečuje. Če hočeš spustiti na prosto tudi nekaj tiste vlage, ki se je akumulirala v tvoj materjal, je lahko spustiš le toliko, kolikor je materjal sprosti v kratkem času odprtih oken.
Citat:Sicer je najpomebnejših prvih par centi zida. Najbolši rezultat daje glinen omet, nato les etc
Verjamem, da je to res. Nisem pa še zasledil podatka o količini te vlage. Dokler pa tega ne vidim, bom ostal prepričan, da tak materjal, ki bi pomembno posegal v regulacijo vlage prostora ne obstoja.
Nimam časa - sem v penziji!