[Homer]

Nič pretresljivega......
Odšteva proizvedeno elektriko, ki jo pošilja v omrežje od porabljene.

Očitno je zapora odstranjena, pokvarjena ali pa je števec "predpotopni" iz časov, ko te zahteve ni bilo.

[janez.j]

Novi elektronski števci merijo vsako energijo posebej, plačuje pa se obe energiji če mogoče še kdo ne ve.

1.8.X - pozitivna delovna energija
2.8.X - negativna delovna energija

15.8.X = |1.8.X| + |2.8.X|

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.elektro-gorenjska.si/resources/files/Navodila_za_odcitavanje_IE_LG.pdf">http://www.elektro-gorenjska.si/resourc ... _IE_LG.pdf</a><!-- m -->

Števci merijo tudi vso jalovo energijo, ki pa se gospodinjstvom zaenkrat še ne zaračunava, vendar bo tudi to verjetno kmalu prišlo, ker se vse več uporablja varčne svetilke, stikalne pretvornike,...

Če se že piše glede elektrarn tudi mene prav zanima kako bo s stabilnostjo omrežja čez par let če bo še tak trend gradenj sončnih elektrarn šel naprej - problemi z odzivnostjo ostalih HE, TE in NE ob izpadih SE (oblaki,...)

Lp, J

[Homer]

15.8.X = |1.8.X| + |2.8.X|
Kje to piše?

[Digifotko]

Kot zanimivost: cena elektrike iz TEŠ6 bo 100€/MWh (piše v brošuri), višina subvencije za srednje veliko fotovoltaično elektrarno pa 92.74€/MWh (junij 2013). Drugače povedano: cena, s katero sončne elektrarne delajo dobiček je nižja kot pa cena, s katero bo TEŠ6 komaj prišel na ničlo. Toliko o tem da naj bi bila sončna energija draga.

Primerjaš jabolka in krompir - pri teš gledaš kompletno ceno, pri solarni pa samo subvencijo.

In nobena solarna ne proizvaja energije glede na potrebe uporabnikov ampak samo takrat ko sije sonce.
Diagram februarske proizvodnje neke solarne elektrarne v Sloveniji:

[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2G/sx/3sLT8r0x/februarska-proizvodnjaunichr("46")png[/img]

Takrat ko bi se ljudje greli s svojimi toplotnimi črpalkami je proizvodnja skoraj tri tedne čista nula. Toliko o uporabni vrednosti sončnih elektrarn.

[vmalhar]

@digifotko
Problem bakšiš razsmernika je, da zanesljivost šepa in je verjetnost okvare veliko večja. Tako se bojim otočnega delovanja ZARADI OKVARE, ne ker bi bil razsmernik za to namenjen. Ena izmed napak, ki se jo bojim (in kot sem rekel, dvomim, da poznam vse možne), je, da v primeru izklopa glavnih varovalk, hladilnik še kar dela. Kljub datasheetu, ki pravi, da bo nehal delat. Ali pa bojler ali pa luči,... Proizvajalec pravi, da se bo razsmernik izklopil. Ampak pravi tudi, da pod 180V ne dela, pa je razsmernik pošiljal energijo tudi v 150V omrežno napetost. Bi se kot elektro rajonc kaj bolj bal imeti 100 takih sistemov v svojem rajonu? Ko ne boš vedel kdaj te bo ruknila hišna inštalacija, ko boš menjal glavne varovalke?

Problem, ki pa ga navajaš z nestabilno proizvodnjo fotovoltaike (zaradi vremena, dolžine dneva,...), je pa tipični argument tistih, ki zavračajo vse in absolutno vse, ki predstavlja alternativo. Razpršeni in nestanovitni proizvodni viri so lahko zelo uspešno integrirani v omrežje, brez slabšanja stabilnosti, ni pa to nuklearka, ki dela 24/7 v pasu. Vzporedno je treba poskrbeti še za marsikaj. Trenutno mislim da proizvedemo <2% elektrike iz sonca, trend pa je ukinitev gradnje solarnih elektrarn (niti ne trend ampak že pol leta dejstvo), tako da je omenjanje nestabilnosti ob nadaljevanju trenda smešno. Sem že pisal, da Nemčija v določenih trenutkih proizvede blizu 50% elektrike iz OVE, pa podpore in razvoj na tem področju intenzivno nadaljujejo. Ampak bebci so se pač odločili, da verjamejo v prihodnost obnovljivih virov, ker jim niso povedali, da je prihodnost v premogu in nuklearkah. Če verjamemo slednje, potem so podpore res napačne. Sam tega ne verjamem.

Si kdaj videl, kako se preko dneva (in noči) spreminja obremenitev omrežja? In si se kdaj vprašal, kako to dinamičnost že sedaj premaguje naš koncept proizvodnje? Poraba namreč niha veliko več kot nekaj %, pa ni nobenih problemov. In zakaj se še vedno bojiš nestabilnosti omrežja zaradi oblakov, ki prekrijejo Slovenijo, ki ima nekaj % solarnih elektrarn? Koliko % na minuto proizvodnih zmogljivosti lahko na nivoju Evrope izpade zaradi oblačnosti (omrežje je namreč geografsko širši organizem)? Z drugimi besedami, kako hitro se lahko naredi taka oblačnost, da bo omrežje zanihalo, če imaš recimo 10 ali 50kW/km2 sončnih elektrarn? Sam sem prepričan, da oblačnost težko pomeni večjo motnjo kot ponedeljek ob 6.00, ko štartajo obrtniške delavnice s svojimi stroji že desetletja. Zakaj je torej oblačnost še vedno glavni argument proti??? Ker je pri roki nasprotnikom in ker stroka nima moči (in mislim, da nima niti volje) nastopati s kontra argumenti.

[vmalhar]

Predolg je tekst ratal...

Me pa zanima, ali je to cena elektrike iz TEŠ na pragu elektrarne ali dostavljena do števca uporabnika? Pomemben podatek! Izgube pri distribuciji so namreč daleč od zanemarljivih, solarne elektrarne pa napajajo bližnje porabnike. Bolj poučeni znajo našteti še marsikatero pomoč in podporo, ki jo konvencionalni proizvajalci dobivajo, ampak ni prikazana kot subvencija.

[domen_]

Me pa zanima, ali je to cena elektrike iz TEŠ na pragu elektrarne ali dostavljena do števca uporabnika?

Mišljena je lastna cena, torej cena na pragu elektrarne. Podatek je iz Noveliranega investicijskega programa za TEŠ6:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.te-sostanj.si/nip/index.html">http://www.te-sostanj.si/nip/index.html</a><!-- m -->

Stran 154/155. Začne se pri okoli 70€/MWh (2013), na koncu življenjske dobe je nekaj čez 140€/MWh. Povprečje je malo čez palec okoli 100€/MWh.

In nobena solarna ne proizvaja energije glede na potrebe uporabnikov ampak samo takrat ko sije sonce.

To drži, ampak saj to se da rešiti s pomočjo pametnega omrežja, baterij, črpalnih hidroelektrarn,..

[domen_]

Mimogrede: če je veliko število razpršenih sončnih elektrarn potem oblaki nimajo veze. Takole izgleda dnevni output iz nemških sončnih elektrarn:
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/q/dy/2xDsl5dv/gerdayunichr("46")jpg[/img]
2.6. 2013
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.sma.de/en/company/pv-electricity-produced-in-germany.html">http://www.sma.de/en/company/pv-electri ... rmany.html</a><!-- m -->

Oblaki nimajo veze če je fotovoltaika razpršena po večjem območju, nobenih hitrih nihanj ni in vse skupaj je zelo predvidljivo. Vsak dan je ista oblika krivulje, zjutraj se počasi začne dvigovati, vrhunec je tam okoli 13ih, proti večeru pa počasi pade nazaj proti ničli.

[DELPHI]

Pozabljaš, da je cela Slovenija velika za en pošten oblak...

[Homer]

@DELPHI
Ni pa tudi izoliran otok.
Energija se pretaka po daljnovodih celotne Evrope. Temu so tudi namenjene povezave. Večje kot je omrežje bolj konstantna je poraba in proizvodnja.
Če pa so presežki dolgotrajnejši in jih ni mogoče plasirati na trgu, se zmanjša proizvodnjo ostalih elektrarn. A vse solarne elektrike je več ali manj za "pljunec v reki" in je vpliv na omrežje zanemarljiv (bistveno manjši, kot nihanje porabe).
Tudi če bo v bodočnosti solarna elektrika imela pomemben delež in bodo vplivi večji, bo to spet na nivoju celotnega omrežja Evrope, kar bo rešljivo s "pametnimi omrežji", ki bodo preusmerjali presežke tam kjer so manjki.
Nemci so daljnovidni in investirajo težke miljarde za izgradno daljnovodov sever-jug, preko katerih bodo lažje usmerjali presežke.
Kaj pa mi?
Ukvarjamo se s "črno luknjo" imenovano TEŠ6!
Kaj počne črna luknja v vesoljskih razmerah, menda ni potrebno pojasnjevati .......

[Gasper123]

Domen, pa kdo pa si ti, a cele dneve v google tipkaš sončne elektrarne in se prijavljaš na čisto vse možne forume (avtomobilizem.com, slo-tech.com ...) in povsod z enako vnemo zagovarjaš PV

Dejstva so da je energija iz sonca dobrodošla in do nekega % to ni problem za omrežje (oziroma se ostali morajo prilagajiti sončnim), po tvojih besedah pa je sistem s 100% sončnimi + črpalnimi + baterijami cenejši od TEŠ6, kar pa absolutno ne more biti res.

[Digifotko]

Nemčija postavlja kup elektrarn na lignit ker jim postaja jasno da zaradi solarnih ne morejo zapreti NITI ENE normalne elektrarne - elektriko rabimo tako pozimi kot ponoči...
Čehi in Poljaki pa na nemški meji na svoje dalnovode montirajo odklopnike ker jim presežek nemških sončnih elektrarn predstavlja veliko težavo v omrežju.

[pametnjakovic]

Dejstva so da je energija iz sonca dobrodošla in do nekega % to ni problem za omrežje (oziroma se ostali morajo prilagajiti sončnim), po tvojih besedah pa je sistem s 100% sončnimi + črpalnimi + baterijami cenejši od TEŠ6, kar pa absolutno ne more biti res.

Z baterijami nikakor ne, s črpalnimi elektrarnami pa je treba dat na mizo številke...
Cene elektrarn so menda 1700€/kW, je nekdo napisal na forumu pol leta nazaj. Življenska doba je 25 let, povprečna proizvodnja pa 1200kWh/kWleto. Ker izkoristek pada, recimo da v tem času delajo z 80% nazivne moči. Torej, 1700/25/1.2/0.8 = 70,8€MWh.

Toliko naj bi bila cena za TEŠ elektriko, res pa je da se sončne elektrike ne da dobiti takrat ko jo hočeš, čeprav do neke mere sama po sebi sledi potrošnji, ki je večja čez dan.

Vem, nisem se niti dotaklnik črpalnih elektrarn, ampak you get the point. stvar ni daaaaaleč od tega da bi bila rentabilna. Pomisli pa, kako bi bilo rentabilno če bi TEŠ dejansko postavili za 800mio kot je vreden in ostalih 600 mio investirali v sončne elektrarne...

[Digifotko]

<!-- m --><a class="postlink" href="http://dodatki.info/che-avce-bo-kmalu-ponovno-redno-obratovala/">http://dodatki.info/che-avce-bo-kmalu-p ... bratovala/</a><!-- m -->

Nekaj podatkov o ČHE Avče

Na slo-techu je nekdo izračunal izkoristek solarne elektrarne. Podatek je zanimiv - če hočemo imeti čez leto proizvodnjo povprečno 1MW, moramo postaviti elektrarno moči 8MW in jih akumulirati v ustrezno dimenzionirano ČHE. Za 500 MW Šoštanj bi torej morali postaviti 4GW solarno elektrarno in za enako zmogljivost ČHE ker je treba energijo ob viških proizvodnje nekam skladiščiti. Torej bi morali zgraditi še cca 20 črpalnih elektrarn kot so Avče. Cena???

[Anonymous]

sonce bo svetlo

premog bo pa deževal še kr naprej pa tko dalje

če gledaš dolgoročno je premog adijo pamet, sploh če bo cena šla kam že?