Spomladi bom začel delat takšno škarpo, dolga bo 16m ena stran pa 20m druga stran-L. višina škarpe gre od 30 cm do 90 cm. zanima me.
koliko cm je priporočljivo od meje
kakšno debelino mreže glede na to da višina škarpe ne bo velika
ali lahko naredim 90 stopinjsko škarpo?
z kakšno debelino železa jo morem povezovat in na kakšni razdalijo
mrežo lahko postavim direkt na zemljo ali moram dat kašno plastično mrežo spodaj, in ali moram mrežo fiksirat v zemljo z šipkami?
ali moram mrežo fiksirat še z kakimi šipkami nabitimi v zemljo
Škarpo bi rad nardil zelo dobro ker je od sosedove hiše oddaljena 5m in nebi rad kašnih incidentov
mštajerc Napisal:Spomladi bom začel delat takšno škarpo, dolga bo 16m ena stran pa 20m druga stran-L. višina škarpe gre od 30 cm do 90 cm. zanima me.
koliko cm je priporočljivo od meje Kolikor hočeš, oz. največ do meje. Če boš kosil bo jeba hoditi po sosedovem.
kakšno debelino mreže glede na to da višina škarpe ne bo velika fi 6x 10 x 10
ali lahko naredim 90 stopinjsko škarpo? da
z kakšno debelino železa jo morem povezovat in na kakšni razdalijo 6 m dolgo mrežo prerežeš na pol, zviješ in na vsak meter povežeš s kljukami fi 8
mrežo lahko postavim direkt na zemljo ali moram dat kašno plastično mrežo spodaj, in ali moram mrežo fiksirat v zemljo z šipkami? najprej vezna, plastična mreža šir. 2,5 m, na njo armaturna mreža, ob armaturni še mreža proti izpiranju zemlje, ki jo pustiš pol metra čez armaturo za naslednji sloj
ali moram mrežo fiksirat še z kakimi šipkami nabitimi v zemljo priporočljivo je, ni pa nujno
Škarpo bi rad nardil zelo dobro ker je od sosedove hiše oddaljena 5m in nebi rad kašnih incidentov Kakšnih incidentov? Škarpa je drobiž od škarpe. Naša je dolga 26 m x 7 m, visoka je od 1,2 m do 2,6 m, postavljena nad 2 m visoko betonsko škarpo. Dobesedno zid, pa ni nobenih problemov.
Koliko konjev rabiš, da premakneš enega osla!!?? Verjeli ali ne, 570 ni dovolj!!!!
Še moje mnenje glede armiranih zemljin. Izdelava takih konstrukcij je vse bolj aktualna predvsem zaradi sonaravnega izgleda. Finančno ni nujno, da je taka konstrukcija ugodnejša od klasičnih kamnito betonskih zidov ali armiranobetonskih zidov. Konstrukcije so sicer lahko visoke tudi 20,0 m in več, vendar se v SI niso uveljavile.
Je pa res, da če se stvari poenostavijo, izgleda izredno ''mamljivo''. Pri višinah nad en meter in v plazljivih terenih, bi bil sam pri izvedbi izredno previden. Dimenzioniranje konstrukcije se izvede s pomočjo statičnega preračuna. Tako se tudi določi globino in material lamel (konstrukcijska mreža), korak armiranja, razmisli se tudi o dreniranju in podobno. Na koncu sledi še zatravitev (skoraj nujna zaradi odtoka površinske vode, preperevanja in izpiranja materiala, korozije mrež).
Največkrat je konstrukcija armirane zemljine sestavljena iz (gledano od zunanjega konca):
armaturna mreža
kokosova mreža, juta ali podobno
konstrukcijska mreža (lamele)
uvaljan zemljati zasip
uvaljan zasip
Če gre za podporne konstrukcije in ne za okras bi se posvetal s kakšnim projektantom.
zakaj se sploh mučite s temi "armiranimi nasipi" za tako velike naklone je enostavnejše zbetonirat škarpo ali vsaj kamnito zložbo naredit. Če je izgled problem, se kasneje montira korita za ozelenitev.
za manjše naklone pa se kar z geomrežo stabilizira, takšne hitro ozelenijo, enostavne za vzdrževanje in grdnjo in seveda ekonomične.
Jaz imam pa vprašanje, do kakšnega naklona se še priporoča utrditev brežine s kokosom in rastlinami, ki razvijejo dober koreninski sistem?
Imam cca 40 m brežine, od tega je 25 m škarpe, ki je visoka 1,5 m. Nad njo se dviga še 3 m visoka brežina.
Nimam je namena armirat, ker po letu in pol ni kazala nobenega posuvanja in nič, poleg tega naklon ni ful hud (ga moram izmerit), mislim pa da je nekje 35 stopinj.
Naklon do katerega je brežina še stabilna je odvisen od lastnosti zemljine. Načeloma nekje do naklona ca. 30°. Kar je več je potencialno plazljivo. Veliko je odvisno od vode. V kolikor z zalednimi vodami ni težav je potrebo urediti samo površinsko odvodnjavanje (zatravitev in podobno).
Nestabilne brežine se pri manjših naklonih največkrat stabilizirajo s kombinacijo različnih prilagojenih žičnatih mrež in zatravitev.
Mreže iz jute, kokosa in podobnih materialov imajo majhno natezno trdnost, zato jih ne smemo uporabljati za stabilizacijo brežin, ampak samo za izboljšanje rastiščnih pogojev tal (torej v primeru, če je brežina povsem stabilna). V kolikor boste brežino zasadili predlagam, da zasadite grmovnice ali manjše drevesne vrste.
Da tudi sam pristavim piskerček bi zastavil nekaj vprašanj in sicer:
Kakšno mrežo FE ste uporabili Fery za tako visoko brežino?
Dimenzije nosilnih povezav?
Kakšno mrežo ste dali pod armaturo in kakšno na armatura?
ter zadnje kje ste vse skupaj kupili oz. ali ima kdo drug izkušne z nakupom po ugodni ceni.
V soboto, 24. oktobra 2026, vas v okviru dneva odprtih vrat med 10.00 in 14.00 uro vabimo na obisk in ogled mansardne hiše, ki se nahaja v okolici Mar... Beri dalje »
Individualna hiša Lumar, ustvarjena po meri družine, lokacije in načina življenja V sredo, 21. oktobra 2026, bo med 12. in 17. uro v Miljah pri Visoke... Beri dalje »
V podjetju Fužinar iz Vitanja se z gradnjo in opremljanjem objektov srečujejo že več kot tri desetletja. Njihovo osnovno področje ostaja stavbno pohiš... Beri dalje »
Prijava uporabnika
Registracija novega uporabnika
Vaša registracija je bila uspešna.
Na vaš email naslov smo poslali sporočilo z navodili, katerim morate slediti, da bo registracija potrjena.
Porabljeno geslo
Zahtevek za spremembo gesla uspešno poslan.
Na vaš email naslov smo poslali sporočilo z navodili, katerim morate slediti za uspešno ponastavitev gesla.