[karantanka]

Sem v fazi ko se je potrebno odločiti na kakšen način bi segrevala sanitarno vodo za poletne dni. Centralna bo na olje. Zanima me kaj se bolj splača oz. katera varianta je cenovno bolj ugodna - vzeti sončen kolektorje in ali TČ.
Bojlerja tudi še nimam. Kako velik bojler priporočate? Za enkart bova v hiši dva, verjetno pa se bo s časom število povečalo.

[BogyX]

V poletnih dneh so ob predpogoju, da ne živiš v kakšni soteski kolektrji dovolj za ogrevanje sanitarne vode, če primerjaš ceno majhne TČ s kolektorji se verjetnu tu nekje (tukaj ne govorimo o TČ za ogrevanje hiše, ampak samo za sanitarno vodo), vendar pa TČ porablja energijo, kolektorji pa ne, Je pa tu še ena stran - če potrebuješ še hladen zrak (klima, hlajenje kleti ali podobno, potem je TČ idealna.

[CvetkoP]

Investicija v kolektorje je precej višja kot TČ. Bojler pa vsekakor 300l.

[karantanka]

Kolektorji na hiši so mogoči, saj jih ima sosed, se pravi, da je sonca dovolj, sam ne vem kakšna je začetna investicija. V koliko letih se ti investicija povrne? Ali se mogoče bolj splača vodo gret z oljem?

TČ me mika tudi zaradi hlajenja, le da jaz ne bi hladila kleti ampak kuhinjo z dnevno nad kletjo. Ne vem pa, če je to sploh izvedljivo!

@CvetkoP praviš da je investicija v kolektorje precej višja, imaš mogoče kakšen konkreten podatek ali pa vsaj razmerje?

[CvetkoP]

Najslabša varianta je ELKO, elektrika je kar nekaj cenejša. Primerjavo med TČ in kolektorji pa si boš našla na forumu, malo poglej, če se prav spomnim je razmerje 1:3. Hlajenje, kot si si ga zamislila pa ne bo šlo, kajti, ko je voda ogreta, črpalka ne dela. Za hlajenje si omisli klimo.

[karantanka]

Hvala

[BogyX]

Pri nas imamo ogrevanje vode in hlajenje prostora narejeno s TČ in dela ok. TČ pač ima dva primara - enega zunanjega kot klima, ki se vključi ko je voda ogreta in drugega v bojlerju za gretje vode (ta dela 80% časa). Če bi ti kdo to naredil za navadno poceni klimo ne vem, vem pa da se načeloma da in to bi potem bila najcenejša varianta. Bojler imamo 360l, čez poletje vedno dovolj tople vode, edino to še - mi hladimo klet in zato ni težav s prenizko temperaturo. Malo se bojim, da bi se lahko zgodilo, da bi vi bili v ledenici, vode pa še vedno ne dovolj za kopanje :-)
Kolektorji iz samogradnje po moje nisi dosti dražjo, ob predpostavki, da jih sam narediš in montiraš, je pa TČ bol hitra in kamot rešitev (ampak porablja el. energijo (cena katere pa gre počasi navzgor (koliko pa noben ne ve, lahko samo špekuliramo)).

[tomo]

Investicija za 3 kolektorje na strehi, vključno z vso potrebno avtomatiko, pumpo, raztezno posodo in delom, je dobrih 500.000 SIT. V tej ceni NI vključen solarni bojler, ki smo ga dali vgraditi že pri izvedbi centralnega ogrevanja.

[BogyX]

Tomo - navadni ali vakuumski kolektorji?

[tomo]

Gre za ploskovne kolektorje, površina pa je primerna za 300 l bojler.

[k1]

mi imamo tč za ogrevanje sanitarne vode z 300 l bojlerjem. zadeva ful laufa.

[telmos]

Sam imam toplotno črpalko proizvajalca Toshiba rav 1102 (po raziskavah najučinkovitejša toplotna črpalka v svetu) predelano na ogrevanje zrak voda v lastni izvedbi. Je super digital izvedbe s prilagajanjem moči glede na potrebe in pogoje. V malo več kot enem letu je ta naprava za potrebe centralnega ogrevanja in sanitarne vode od 12.02.2006 do 24.02.2007 porabila 5607 kw.
Ko pa sem uporabljal k. olje sem ga v povprečju potrošil 2300-2500 l na leto. Za ogrevanje sanitarne vode med poletno sezono se pa tč vklaplja samo med 5 in 6 uro zjutraj in porabi v povprečju okrog 35 kw poceni električne energije mesečno za štiričlansko družino s 350 l bojlerjem. Za večje objekte pa uporabljam zunanje inverterske naprave proizvajalca Mitsubishi, saj delujejo do -21 oC zunanje temperature. Glede izkoristkov pa se vse podatke o vodilnih proizvajalcih sveta vidi na <!-- m --><a class="postlink" href="http://search.energyrating.gov.au/air_srch.asp">http://search.energyrating.gov.au/air_srch.asp</a><!-- m -->.
Sončne kolektorje in sisteme kombiniranega ogrevanja pa prakticiram s sistemi proizvajalca Sonnenkraft, ki je vodilno evropsko podjetje v "Sončni tehniki." Razlika med vakumskimi in običajnimi kolektorji je pri njih v izkoristkih zelo majhna, ker pri odvzemni površini uporabljajo posebne absorpcijske premaze. Čeprav proizvajajo ene in druge, priporočajo panelne, ker so obstojnejši in odpornejši na zunanje vplive. Raziskave kot pravijo so pokazale, da zaradi počasnega puščanja vakumskih cevi zaradi mikroskopskih razpokic, ki se sčasoma pojavijo v steklu kot posledica hitrih in visokih temperaturnih razlik ti v petih letih izgubijo na toplotni izolativnosti in posledično izkoristkih. Oboji pa morajo biti povezani s cevmi brez tesnil in izolirani z izolacijo, ki prenese več kot 200 oC. Klasične povezave s plastiko, mehko lotanimi cevmi in običajnim tesnenjem, odzračevanjem zaradi plazilne sposobnosti medija in visokih temperatur ne pridejo v poštev.
Kaj bo kdo vgradil in ali bo kombiniral alternativne vire je odvisno od vsakega posameznika in njegove ekološke in ekonomske osveščenosti. Pri odločanju pa je potrebno upoštevati tudi sofinanciranje države v podporo tem virom.

[FranciZ]

Sam imam toplotno črpalko proizvajalca Toshiba rav 1102 (po raziskavah najučinkovitejša toplotna črpalka v svetu) predelano na ogrevanje zrak voda v lastni izvedbi. Je super digital izvedbe s prilagajanjem moči glede na potrebe in pogoje. V malo več kot enem letu je ta naprava za potrebe centralnega ogrevanja in sanitarne vode od 12.02.2006 do 24.02.2007 porabila 5607 kw.
Ko pa sem uporabljal k. olje sem ga v povprečju potrošil 2300-2500 l na leto. Za ogrevanje sanitarne vode med poletno sezono se pa tč vklaplja samo med 5 in 6 uro zjutraj in porabi v povprečju okrog 35 kw poceni električne energije mesečno za štiričlansko družino s 350 l bojlerjem. Za večje objekte pa uporabljam zunanje inverterske naprave proizvajalca Mitsubishi, saj delujejo do -21 oC zunanje temperature. Glede izkoristkov pa se vse podatke o vodilnih proizvajalcih sveta vidi na <!-- m --><a class="postlink" href="http://search.energyrating.gov.au/air_srch.asp">http://search.energyrating.gov.au/air_srch.asp</a><!-- m -->.
Sončne kolektorje in sisteme kombiniranega ogrevanja pa prakticiram s sistemi proizvajalca Sonnenkraft, ki je vodilno evropsko podjetje v "Sončni tehniki." Razlika med vakumskimi in običajnimi kolektorji je pri njih v izkoristkih zelo majhna, ker pri odvzemni površini uporabljajo posebne absorpcijske premaze. Čeprav proizvajajo ene in druge, priporočajo panelne, ker so obstojnejši in odpornejši na zunanje vplive. Raziskave kot pravijo so pokazale, da zaradi počasnega puščanja vakumskih cevi zaradi mikroskopskih razpokic, ki se sčasoma pojavijo v steklu kot posledica hitrih in visokih temperaturnih razlik ti v petih letih izgubijo na toplotni izolativnosti in posledično izkoristkih. Oboji pa morajo biti povezani s cevmi brez tesnil in izolirani z izolacijo, ki prenese več kot 200 oC. Klasične povezave s plastiko, mehko lotanimi cevmi in običajnim tesnenjem, odzračevanjem zaradi plazilne sposobnosti medija in visokih temperatur ne pridejo v poštev.
Kaj bo kdo vgradil in ali bo kombiniral alternativne vire je odvisno od vsakega posameznika in njegove ekološke in ekonomske osveščenosti. Pri odločanju pa je potrebno upoštevati tudi sofinanciranje države v podporo tem virom.

Če se odločam na podlagi upoštevanja sofinanciranja države, bo vse skupaj bolj bogo izpadlo...
Koliko pa stane vsa ta vodilna in najučinkovitejša tehnika?

[telmos]

danes stane komplet za ogrevanje sanitarne vode podjetja Sonnenkraft, kateri zajema 5,1m2 sprejemne površine sončnih kolektorjev, ves pritrdilni materijal za različne naklone pritrditve, krmilno elektroniko z modulacijo črpalke, dvosistemski akumulator sanitarne vode kapacitete 300l, obtočno črpalko s sklopom za polnjenje in 15l nestrupenega protizamrzovalnega sredstva 2.490,00 euro + povezovalne cevi z izolacijo in delo ter na vse skupaj še 8,5%ddv, kar skupaj v povprečju znese 3.150,00 euro. Subvencija države pa zmanjša ta znesek za 625,00 eurov.
Toplotna črpalka tip Toshiba rav 1102 od 3-14kw grelne moči komplet z izmenjevalnikom in regulacijo priklopljeno na obstoječi sistem centralnega ogrevanja skupaj z delom in ddv-jem pride v povprečju 6.300,00 euro. Subvencija drževe iz preteklega leta pa zmanjša ta znesek za 2.080,00 euro.

Sam z ogrevanjem "prišparam" na račun toplotne črpalke v povprečju 1.100,00 euro letno, kar pomeni, da se mi investicija povrne prej kot v 4. letih.

[FranciZ]

Hvala za izčrpen in vzpodbuden odgovor;
pa še:
Montirate zadeve sami, ali imate podizvajalce?
Se kakšen tak sistem za povprečno stanovanjsko hišo da kje videti -
recimo področje štajerske ?

Da ne bo šlo za očitno reklamo, lahko na ZS, mislim pa, da nisem edini, ki ga to zanima ...

Hvala in LP