Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Temeljna plošča je prava izbira za vse lesene/montažne objekte.
Kot negradbeniku mi logika pravi nasprotno:
- Lesena gradnja je iznad površja zemlje. Temeljna plošča bo neposredno na površju zemljine. Je treba za vso površino odstraniti vrhnjo plast v globino xxx in jo nadomestiti s tamponom. Pri pasovnem temelju boš odkopal le del prešnje količine zemljine.
- Temeljna plošča je dokaj elastična in bo sledila manjšim posedom zemljišča (samo na enem oglu). Pasovni temelj je bolj tog (večja upogibna in torzijska togost) in ne bo sledil vsakemu posedku.
- Temeljna plošča daje možnost toplotne izolacije pod ploščo in s tem preprečitve toplotnega mostu z zidu po temelju navzdol. Pri leseni gradnji so zidovi (nosilna konstrukcija) dovolj izolativni in ni izrazitih toplotnih mostov - ni potrebe po temeljni plošči.
Morda se motim in obstojajo drugačni argumenti za temeljno ploščo pri montažni gradnji?
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 2374
Teme: 64
Pridružen: Jun 2007
Ocena:
0
v praksi se dela plata pretežno, ker je opaževanje in vezanje armature (2x mreža) preprosto kot pasulj.
no, za nekatere še bolj.
potem pa spet ratuje cela znanost...........
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Toplotni most med steno in temeljno ploščo je ravno tako prisoten
Res je. Pri klasični gradnji je običajno prevodnost toplotnega mostu 5 x večja kot ostalega zunanjega ovoja, pri leseni gradnji pa le 2 x.
Nisi komentiral togosti temelja.
Citat:Pod pasovnimi temelji imajo tla manjšo nosilnost in večje posedke.
Tla imajo nosilnost, kot jo je bog dal, ko še ni vedel, ali bodo pasovni temelji ali temeljna plošča.
Če vzamem tvojo trditev kot resnično, bi rekel, da ima lesena gradnja lahko pasovne temelje, težja klasična gradnja pa mora imeti temeljno ploščo.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 357
Teme: 2
Pridružen: Apr 2010
Ocena:
5
Nosilnost tal je termin, ki se uporablja v geotehniki, saj se računa odpornost/nosilnost tal pod točno določenim temeljem. Dana nosilnost je odvisna od lastnosti tal (bog dal), geometrije temelja in obtežbe (človek dal). Zakaj obtežbe? Ker je temelj lahko obremenjen tako z navpično in vodoravno obtežbo in momentom. Vse troje vpliva na nosilnost tal pod določenim temeljem.
Pasovni temelji so res togi, predvsem kadar so visoki. Vendar kaj ko je njihova kontaktna površina s tlemi precej manjša od tiste pri temeljni plošči. Tako so napetosti v tleh pod temeljno ploščo precej manjše, kar vodi v manjše posedke.
Izbira temeljenja je odvisna tako od obtežbe kot od lastnosti tal. Za temeljne plošče se odločamo predvsem zaradi enostavnejše izvedbe, kot je že bilo rečeno. Pri montažni gradnji so vertikalne obtežbe majhne, zato so temeljne plošče lahko relativno tanke in s tem cenovno ugodnejše od pasovnih temeljev.
Lp
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Hvala za pojasnjevanje terminov - človek se uči dokler živi. Zame je bilo do sedaj eno nosilnost tal (kar je dal bog) drugo pa obremenitev tal = tlak (max, dop, ...), ki je odvisna še od drugih činiteljev. Strojniki pač imamo pri jeklu (in še kje) trdnost (= zrušilna obremenitev - dal jo je metalurg z božjo pomočjo) ter napetost (max, pl, dop, ...) ki nastane od obremenitve (sila, moment, ...) ter drugih okoliščin (oblika profila, zareze, ...).
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 473
Teme: 6
Pridružen: Jul 2011
Ocena:
0
Ker je pod tretino hiše žila skale so mojstri predlagali izkop do skale, podkleteno torej polovica hiše ostalo samo temelji in plošča. Kaj storiti v tem primeru? Ali je torej to najdražja varianta. Izkopa bo manj, gradnja pa bolj zahtevna in s tem dražja. Za izkop nam je ponudil ceno 30 eurov ura. Torej če zabije teden dni z razbijanjem skale se nam to ne splača. Kako naj bi se optimalno lotili zadeve. Dobila sem občutek da bi mojstri poenostavili zadevo vsak v svojo korist. Bagerist ne bi kopal skale, zidar pa ne bi kletil samo polovice hiše. Cenovno bi verjetno prišla na podobno ceno. Ker je majhna parcela bi verjetno vsaj nekaj kleti vseeno potrebovali......
Objave: 2146
Teme: 17
Pridružen: Feb 2009
Ocena:
0
Skala se ne posede, zemljina se, zato se scasoma hisa lahko nagne, poka. Najboljse naredis, ce poklices geomehanika. Ne se igrat pri temeljih. Se jih ne da popravljat.
Objave: 1622
Teme: 43
Pridružen: Apr 2006
Ocena:
0
Nikjer pa ne zasledim razlike v ceni med plavajočo ploščo in pasovnimi temelji v tej temi.
Namreč gradbinec me prepričuje, da če damo plavajočo ploščo, da bo cca. 3k evrov ceneje, kot če damo pasovne temelje. Nad temelji bo klet, nad kletjo lesena hiša. Pravi, ker bo lesena hiša lahka, ne rabimo pasovnih temeljov. Zdaj me pa nadzorni prepričuje, da je cena ene ali druge variante zelo podobna. Da če se dela plavajoča plošča debeline 30cm in železa notri, kot je treba, da je cena tam tam.
Zdaj me pa zanima vaše mnenje. Mi je nadzorni argumentiral z izračuni z materiali, da je cena tam tam. V plavajoči plošči, če je narejena tako kot se zagre, je 2x več armature, kot pri pasovnih temeljih. Zdaj pa vedi, kaj je prav.
Objave: 1622
Teme: 43
Pridružen: Apr 2006
Ocena:
0
Ta, ki bo nadzorni mi je tudi naredil PZI za klet, tako da mi je danes podal tudi izračune za obe varianti. Zaenkrat so po načrtu pasovni temelji.
In ja res je, da izvajalec pravi, da je taka razlika v ceni zaradi zamudnosti in večjega obsega dela med plavajočo ploščo in pasovnimi temelji. Pri plavajoči plošči se naredi samo okvir in akcija.
Naj bi šlo pa notri 2x več mrež. To je pa odgovor projektanta in obenem nadzornega.
Cena plavajoče plošče: €8.627,50
Cena pasovnih temeljev: €8.970,50