[Tone]

Eto moj umotvor na delu, 10K NTC na 10m posukane parice razpotegnjene do omare s knjigami, odčitki na 780ms. NTC je zataknjen med knjigo in stranico omare na katero sveti sonce. Vzporedno z vhodom v AD je 100n in V-meter na pol metra dratih. Kondi pobere res kratkotrajne motnje. Ne pozabite, da gre za 10 bitni AD v sredini merilnega območja, kjer je en bit 0,10°C. Rezultati so na videz res komaj verjetni. Se pa lepo vidijo nekoliko hitrejši preskoki za desetinko stopinje, nato je pa nekaj dlje časa temperatura praktično stabilna. Če bi imel še več motenj, se tudi to ne bi videlo in bi bili rezultati še boljši.
25.19C 25.21C 25.22C 25.23C 25.24C 25.24C 25.25C 25.24C 25.25C 25.25C 25.25C 25.25C 25.25C 25.25C 25.25C 25.25C 25.25C 25.25C 25.26C 25.26C 25.26C 25.27C 25.27C 25.28C 25.29C 25.30C 25.32C 25.33C 25.34C 25.34C 25.34C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.35C 25.36C 25.36C 25.36C 25.36C 25.36C 25.37C 25.37C 25.39C 25.40C 25.42C 25.42C 25.43C 25.44C 25.44C 25.44C 25.44C 25.44C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.45C 25.46C 25.45C 25.46C 25.46C 25.46C 25.47C 25.48C 25.49C 25.50C 25.51C 25.52C 25.53C 25.53C 25.54C 25.54C 25.54C 25.54C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.55C 25.56C 25.56C 25.56C 25.56C 25.56C 25.57C 25.58C 25.59C 25.60C 25.61C 25.62C 25.63C 25.64C 25.64C 25.64C 25.64C 25.64C 25.64C 25.65C 25.65C 25.64C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C 25.65C

[Tone]

Kakšni čudni tipi na <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.elektronik.si/phpBB2/viewtopic.php?t=33475&start=15">http://www.elektronik.si/phpBB2/viewtop ... 5&start=15</a><!-- m -->. Že marsikaj sem dal skozi in veliko razumem, ampak kaj jim ni všeč pa kljub 40 letom izkušen z elektriko in ljudmi ne morem ugotoviti, razen da so tako do fundamenta polni samih sebe. Pa z enim bogim 0,33W metalnim uporom se je začelo, uporom, ki prenese več kot 4kV oni pa da to ni res

[Ericssson]

Al te je mod banal? tko je če se igraš z MadMaxom sej veš, strici iz ozadja, oa to drugače pa ja, tist 4k7 upor bo (bi) izboljšal zadevo, ne vem pa v praksi koliko... Tebi se gre za to zaščito dejansko samo zaradi zunanjih objektov? Lahko bi uporabil brezžično opcijo z dvema RF12B vezjema in 12cm anteno in se rešiš tegob... Poglej si jeelabs.org brezžično seveda samo, če ni nekaj "vitalnega"

[Tone]

Naša bajta je stara, železja je bore malo, ozemljitvenega vodnika ni in enkrat je treščilo zelo blizu in pocrkalo je vse kar je bilo vsaj malo elektronsko. Itak pa indukcija v nivoju par 100V na meter niso nič posebnega in pri taki dolžini žice ti hitro pride par kV in en soliden upor, ki prenese 4kV bo definiotivno krepko izbolšal stvar. Če bi dal na vhodu varistor ali zenerko, bi bolj nasrkal sam senzor. Med direktno vezavo, ki prenese 6V in uporom, ki prenese 4kV je pa ja kaka razlika. Že od nekdaj to uporabljam, velikokrat se da narest, da prenese par sekund stika z 230V, v konkretnem primeru bi moral dati 47K, kar pa je že malo preveč zaradi ADja.

[gremlin]

Po moje osnovna zaščita z uporom/kondenzatorjem zadošča za klasične motnje in za kako razelektritev v bližini (kaj je bližina je pa itak relativno). Če vzameš arduina z DIP procesorjem, ga lahko hitro zamenjaš (na farnelu 328p stane cca 5€, pri digichip-u pa 3,2$ za kos).
Če imaš preveč težav v C-ju, si lahko postrežeš tudi z MCS-ovim BASCOM-om (bascom-avr), ki je za do 4k kode zastonj (če potrebuješ več, se pa znajdeš).

[Tone]

Na začetku sem imel težave s C++ in IDE, počasi pa se privajam in ni več kriza.
Itak sem se odločil za fušplatko s čipkotom na podnožju, naročil sem tule <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ebay.co.uk/itm/300726922530?ssPageName=STRK:MEWNX:IT&_trksid=p3984.m1497.l2649">http://www.ebay.co.uk/itm/300726922530? ... 1497.l2649</a><!-- m --> dobra 2€ za sprogramiran čip s podnožjem + 0,2€ za regulator in qvarc. Upam, da bo prišlo in da bo špilal kljub tako nizki ceni.

Proc ima deklariran maksimalni tok v pin 40mA, tako da preko 5k6 upora lahko vhod priklopiš na 230V~.

[Ericssson]

Ne pozabi na 2 22pF kondiča pri kvarcu... In pa na fušplatki montiraj en gumbek za reset...

[Tone]

Kako se spopadate z motnjami pri preklopu črpalk v povezavi z zanesljivostjo. Zerocrossing opto tiristor je verjetno krasna zadeva, samo če pride do preboja bo črpalka laufala v nedogled, kar pri drainback pozimi pri zunaj -20ºC verjetno pomeni uničenje kolektorjev. Morda dam v 230V en skupni rele, ki ga bo proc ali HW pesčuvaj izklopil.
Pri relejskem vklopu črpalk pa dilema kako dušiti iskro, kondi (kakšen), kondi + upor, varistor in kam, vzporedno s črpalko ali kontaktom. Ali so z releji 5cm od proca lahko problemi z obešanjem?

[Zaspanc]

A 4k7 uporček ne reši te male iskrice na relejčku, reši pa problem z nebeško strelo? :wink:

Btw: optotiristor je triak + dioda zaporedno, na nek način. Glede na to, kako si nastopil na elektronik forumu bi menda to lahko vedel...
Torej rabiš optotriak. Ali enostavneje, išči mali SSR, Sharp ima recimo fletne modelčke, je pa opto+triak cenejši.
Boš pa moral spacarit pravi snubber, sicer se zadeva ne bo lepo ugašala...

[gremlin]

Za vklop črpalk lahko uporabiš tole ali kaj podobnega:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://si.farnell.com/crydom/cx240d5/ssr-5a-240vac-3-15vdc/dp/1200213">http://si.farnell.com/crydom/cx240d5/ss ... dp/1200213</a><!-- m -->

[Zaspanc]

Splača se poznati induktivna bremena (kar črpalka pač je) in zero-cross vezja, sicer zadeva ne deluje po pričakovanjih.
Mnogo uporabnejši: <!-- m --><a class="postlink" href="http://si.farnell.com/sharp/s202s01f/relay-solid-state/dp/1618474">http://si.farnell.com/sharp/s202s01f/re ... dp/1618474</a><!-- m --> , tudi cenejši....

[Tone]

Od kod sedaj ta tiristor, sem kje naredil kak lapsus.
Glede motenj se pa spet ne razumemo. 5cm od kontakta je lahko zelo močno bližnje polje, ki bi lahko zmotilo procesor, nima pa to nobene veze s 4k7, saj ne proizvaja kV napetosti na kablih, lahko pa v par cm dolgi zanki proizvede par voltno špičko, ki lahko marsikaj naredi, recimo zašteka procesor. Pri sklepanju nabitega 60V varistorja s stikalom sem doživel brisanje statičnega RAMa v telefonskem čipu.

Glede vajinih predlogov pa, prvi triac je ZC, drugi pa ne. Glede snaberčka pa sprašujem, vidva pa mi delujeta kot da to poznata, a nočeta nič povedati. Bom moral osciloskop vlačiti do kurilnice?

Glede triakov sem pa naročil švohotne DIL optotriake, ZC in navadne, ter 5A obične triake, oba skupaj pod 1€.

[gremlin]

ZC varianta ni fajn, če imaš strogo induktivno breme, ker je med tokom in napetostjo ravno zadosti faznega zamika, da se ZC-ju mal trena. Moj link kaže na Crydome, ki sem jih veliko 'službeno' uporabljal, ampak ne za črpalke. Tudi ta ločuje med ZC in klasiko (ki jo Crydom označuje z dodatno črko R).

[Tone]

ZC pomeni, da se črpalka vključi, ko je na tiristorju minimalna napetost, izključi pa se z ugašanjem triaka zaradi nizkega toka. Na vrtalnih strojih ugašanje že od nekdaj ne dela težav, morda ker gre za večje tokove in drugačne narave motorja.
Še vedno nisem dobil nobene ideje kako izvesti snaber vezje. RC + varistor vzporedno s triakom je bolj ali manj največ, kar lahko naredim, samo ali je potrebno obatroje

[gremlin]

snubber variante so (za prakso) dobro opisane tule:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.crydom.com/en/Tech/Newsletters/Solid%20Statements%20-%20Protecting%20AC%20Output%20SSRs%20against%20voltage%20transient%20phenomena.pdf">http://www.crydom.com/en/Tech/Newslette ... nomena.pdf</a><!-- m -->

pa še nekaj o zc:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.crydom.com/en/Tech/Newsletters/Solid%20Statements%20-%20SSRs%20switching%20types.pdf">http://www.crydom.com/en/Tech/Newslette ... 0types.pdf</a><!-- m -->