Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Je pa dobra ideja od žerjavarja samo 5 x 5 cm je bolj primerno za kak siporeks..

hock: ? V enakih okoliščinah je v plinobeton potreben večji kanal, kot v opeko, da je večja površina stika betonske malte z osnovnim materjalom.
Mimogrede - že dvakrat si omenil rdečo opeko, nobenkrat ali je votla ali polna.
Citat:Pa še faradejevo kletko bi s tem ustvaril...
Kaj pa vidiš v tem slabega - razen za signal mobilca?
Citat:Kaj pa pravite na kovinske kotnike
Kdo pa ti vidi v glavo, kako si to zamišljaš?
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 19
Teme: 5
Pridružen: Mar 2013
Ocena:
0
Ne vem kak se reče temu navadnemu zidaku 19x19x29 je pa votel ja ta ki ga dandanes pri Jagru prodajajo za 40 centov po komad
ja cheba se strinjam plošča je monta in nosilni zidovi podpirajo nosilce zmes pa so polnila (beton + mrežni nosilci)
V novogradnjah po mojem te vertikalne vezi preprečujejo da ko pride do horizontalnih sunkov zaradi teže zgornjih delov hiše ki se začnejo premikati v smeri sunka - hiša ne spoka ali pa celotno nadstropje nad ploščo ne zdrsne...
Kovinski kotniki 20x 20cm so mišljeni pločevina 3mm recimo našraufana na opeko ter na monta ploščo po vogalih hiše potem pa gor izolacija...
Objave: 6531
Teme: 76
Pridružen: Mar 2009
Ocena:
5
Vodovodni stolp Brežice ima okoli svojega valjastega telesa nekaj obročev iz debelih jeklenih vrvi, ki ga objemajo. Ne vem sicer, kdaj je bilo to nameščeno, verjetno pa služijo kot protipotresna ojačitev.
Tu se sicer bolj slabo vidijo - tiste tanke črte:
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")sloveniaunichr("46")info/pictures/TB_attractions/1/2010/B-vodovodni_stolp_262473unichr("46")jpg[/img]
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Kaj pa pravite na kovinske kotnike z njimi zajamem več ciglov tako kot potresniki.
Z betonom zalita armatura prenaša obremenitve med armaturo in opeko na vse opeke, ki se jih beton dotika. Pri tvojem vijačenju kotnika pa le na tiste, kamor je vijačen. Tudi rizik kvalitete vijačenja na votlo opeko.
Ali res gradbeni statiki preračunavajo potrebno protipotresno armaturo glede na lokacijo? Za enako stavbo bi naj bile za LJ predvidene 2,5 krat večje potresne sile kot v MS. Pomeni, kjer je potresna armatura v LJ 16 mm bi naj bila v MS 10 mm. Glede na do sedaj videno prakso, tega nebi potrdil.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 357
Teme: 2
Pridružen: Apr 2010
Ocena:
5
Morda vam bo zanimivo [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")cbdunichr("46")si/indexunichr("46")php?option=com_content&view=article&id=98%3Anadgrajevanje-in-utrjevanje-obstojecih-konstrukcij-na-potresnih-obmocjih-razvojno-raziskovalni-projekt-podjetja-cbd&catid=41%3Arad&Itemid=98&lang=sl]protipotresno ojačevanje[/url] zidanih konstrukcij z lesenimi paneli, ki smo ga testirali pred kratkim. V kazalu kliknite na Ojačitev klasično grajenih objektov z Xlam lesenimi masivnimi ploščami.
Lp
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat: Ojačitev klasično grajenih objektov z Xlam lesenimi masivnimi ploščami.
Les je dober materjal za protipotresno gradnjo.
Ta xlam razumem kot vezano ploščo, ki ima vlakna po plasteh v smeri ene ali druge diagonale. Za protipotresno ojačanje z (dovolj gostim) vijačenjem na opečnati zid, verjamem, da je uspešno.
Kot nosilna stena v skeletni (ali podobni) gradnji pa bi rajši dal podobno ploščo, ki bi imela vlakna ene plasti v smeri plošče, druge pa diagonalno (ali obstoja?).
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 3660
Teme: 8
Pridružen: Aug 2011
Ocena:
20
Xlam so v plasteh lepljene deske. Plasti so med seboj orientirane pravokotno, kar da potem x-lamu boljše konstrukcijske lastnosti kot masivni les. Za les je značilno, da ima različne konstrukcijske lastnosti glede na potek vlaken. S tem ko so v različnih plasteh xlama ta vlakna orientirana pravokotno na druge plasti se doseže veliko bolj enovite karakteristike materiala.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Xlam so v plasteh lepljene deske. Plasti so med seboj orientirane pravokotno,
Običajni gradbeni materjali za zunanji ovoj zgradbe nimajo problema s tlačno trdnostjo. Z zelo enostavnim računom je možno določiti potrebne dimenzije za prenos lastne teže. Običajno je problem s strižno trdnostjo, kjer zaradi hor.obremenitev (potres) lahko pride do meje trdnosti in rušenja. Potrebne so ojačitve, ki razbremenijo strig v steni. Poenostavljeno, treba je dodati diagonale, ki bodo horizontalne sile prevzele z nategom ali tlakom. Od tu moje sklepanje za smer vlaken v
xlam plošči. Če boš zid ojačal s ploščo, ki ima vlakna v hor in vert smeri, bo tudi v tej plošči nastopal strig - les ne slovi po dobrem prenašanju striga.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 5448
Teme: 33
Pridružen: May 2008
Ocena:
0
v tistih ploščah po mojem ni problem stik med sloji, ker je itak že sama po sebi tolk homogena zadeva, da ni problem.po mojem je šibki člen vpetje. če se tam les razgunca oz kje na sidranju v ab konstrukcijo ipd, je čist vseeno kolk toga je plata.
Objave: 3660
Teme: 8
Pridružen: Aug 2011
Ocena:
20
Razlika med strižno trdnostjo vzporedno z vlakni in pravokotno na vlakna je nekajkratna. Z pravokotnim lepljenjem se torej trdnost materiala tudi na strig občutno poveča. Nekaj doda tudi lepilo. Točne številke in uporabnost v protipotresni gradnji pa je že bolj kompleksna zadeva, ki mora bazirati na preizkusih in izračunih. Bi se strinjal z izotopom, da bodo prej šibki členi vpetja kot pa sam xlam material.
Objave: 357
Teme: 2
Pridružen: Apr 2010
Ocena:
5
Pravilno razmišljate, "šibki člen" so stiki. Disipacija energije pri potresu se dogaja v lesnih vijakih v lesu, medtem ko se sidrni vijaki v betonu oz. opeki "varujejo", torej morajo imeti večjo nosilnost od skupine lesnih vijakov. Drugače povedano, lesni vijaki se deformirajo in se s tem sprošča - disipira energija.
Strižna nosilnost trislojnega Xlam panela pri horizontalno obtežbi je zelo velika. Eno je sama strižna trdnost lesa, drugo pa je torzijska nosilnost kvadrantov med dvema pravokotnima deskama. Ob uporabi 5 slojnega panela se ta nosilnost občutno poveča, saj je teh kvadrantov toliko več. Šibki člen je vedno les in ne lepilo.
Objave: 24
Teme: 4
Pridružen: Aug 2009
Ocena:
0
Tilenvv: enostavno bo najbolje, če si objekt ogleda statik in potem določi ukrepe, če so seveda sploh potrebni glede na lokacijo objekta.
Sam imam identično situacijo kot ti, za razliko da so vsaj po vogalih in tu in tam vmes AB vertikalne vezi. Objekt si je na hitro ogledal tudi statik, ki je kot najbolj prednosten ukrep določil AB venec čez zatrepne zidove skupaj z sidranjem ostrešja. S tem ubiješ dve muhi na en mah - povečaš togost mansardnih zidov + ojačaš odpornost strešne konstrukcije na veter. Statik je tudi dejal, da se v primeru dobrih zidarskih vezi na stiku zid-zid odsvetuje vstavljanje AB vezi. Je pa potrebno AB vezi vgraditi na obeh straneh večjih odprtih, kot so zasteklitve ali pa drsna vrata na teraso...itd
Skratka...premisli in se posvetuj, da ne boš s štemanjem naredil več škode kot koristi.
Objave: 19
Teme: 5
Pridružen: Mar 2013
Ocena:
0
To kar se pogovarjate je meni malo prekomlicirano...
Kolk pa bi stal tak statik kje ga sploh naročit v mariboru?
Verjetno bi morala biti stavba brez fasade da on vidi golo zidovje torej kdaj ga sploh naročit? A te lahko prijavi če je prizidek na črno ?
Sem pričakoval bolj enostavna navodila glede na to da nisem na potresno ogroženem področju pa da je hiša preprosta in da je takih malo morje sem pričakoval da obstajajo neke standardne enostavne rešitve...Že ko gledam nove hiše imajo to enostavno rešeno...