Objave: 19
Teme: 5
Pridružen: Mar 2013
Ocena:
0
Razmišljam, da ko bomo na hiši letnik 80 klasična gradnja delali fasado hišo ojačali v kotih pač potresnikov v vogale ne moremo vgradit razmišljal pa sem o dveh načinih:
1. V vogale namestimo od kleti do mansarde jeklene kotnike recimo 20 x 20 debeline 3mm ali več in jih privijačimo na opeko in monta ploščo
2. V vogalih odštemamo odprtino 15 x 15 ter jih napolnimo z armaturo in zalijemo z betonom ter poskušamo armaturo povezati z monta ploščo
3. Vogale ojačamo z tramovi 15 x 20 ker bo izolacija debela 15 cm in bi tramovi obenem služili kot izolacija v vogalih hiše
Smo z področja Štajerske pa mislim da bi to bilo vseeno bolje kot nič pa še poceni za izvest za katero varianto bi se vi odločili oz imate kakšno bolšo zamisel??
Objave: 2146
Teme: 17
Pridružen: Feb 2009
Ocena:
0
V info. Zadnjič sem v eni reviji zasledil reklamo za rofix-ov mrežni sistem iz steklenih vlaken, ki "kao" malce ojača zidovje.
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")geekosystemunichr("46")com/seismic-fabric-for-buildings/[/url]
Objave: 5448
Teme: 33
Pridružen: May 2008
Ocena:
0
@cheba:
jst tist mikroarmaturo v ometu razumem bolj kot zaščito ometa, da recimo pri manjših sunkih ne toliko razpoka in ostane povezan-ne dol leti in s tem pač ohrani kakšno buško več ali glavo več (pri kakšnih javnih objektih je najbrž že fajn v tej smeri razmisliti). da bi pa tak omet dodatno statično saniral objekt pri resnem potresu, pa dvomim..
@tilenv:
dej ti kakšno fotko objekta še zraven, da ti bodo tisti iz foha vedeli malo več povedat. kakšne starejše objekte se ponavadi v celoto poveže prek jeklenic ipd, ki se namestijo na vogalnike recimo itd. vprašanje, če ne bi ti z vsem tem štemanjem naredil več škode ali koristi, sploh če gre za masivne zadeve. moraš biti malo bolj nazoren, še najboljše kakšna skica ipd.
no, to je seveda laično mnenje..
Objave: 2146
Teme: 17
Pridružen: Feb 2009
Ocena:
0
@izotop to ni mreža za omet ampak se zadeva nanese-prilepi na zunanji del zidov. Nato pride čez fasada.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Razmišljanje strojnika, ki mu je AB španska vas. Pričakujem in dobrodošli so komentarji kakega gradbenega statika.
Ob potresu so horizontalne sile od pospeškov mase hiše bistvena obremenitev. Ob pogledu na razpoke zidu v takih primerih, menim, da je problem striga zidu na vsej višini etaže, ali pa natega od upogiba ob odprtinah v zidu (vrata, okna).
Da se ojača strig zidu, mu je na vseh štirih stranicah vstaviti natezno vez, potem se bo strig dejansko pretvoril v tlak po diagonali ploskve zidu in v nateg v nateznih vezeh. V ta namen je treba zagotoviti horizontalno armaturo v nivoju plošče vsake etaže in na vrhu kolenčnega zidu, ter vertikalno armaturo v polni zid (brez odprtin) na razdalji 2 do 4 m. Torej vertikalno armaturo v vsak vogal in potem še na vsako stran na oddaljenosti 2 do 4 m. Če v to polje pade okno, je v tistem zidu najti polje brez odprtine v širini 2 do 4 m ter ga omejiti z vertikalno armaturo. Tu pričakujem ugovore strokovnjakov, ker gledam običajno postavljene protipotresne stebre ravno v sredini med dvema oknoma. Jaz bi postavil dva AB stebriča, tik ob vsakem oknu, da zaprem vmesni zid.
Problem začetka rušenja v gornjih vogalih odprtin vrat in spodnjih vogalih odprtin oken? Armaturo (natezno vez) je vstaviti tik nad odprtino vrat v dolžino na vsako stran vrat še več kot je višina od te vezi do nad njo ležeče horizontalne vezi v nivoju medetažne plošče. Enako naj bo vez tik pod oknom na vsako stran vsaj toliko, kot je višina parapeta.
Kako naknadno vstaviti armaturo? Ne me jemati čisto resno, oziroma se naj oglasi kak gradbeni statik. Odštemaš utor kakih 5 x 5 cm, vstaviš eno palico (statik naj pove debelino) armature in jo zamečeš z betonsko malto. Računam, da se bodo sile prenosa (strig na obsegu) iz armature na betonsko malto enako dobro prenesle na manj trdno opeko na večjem obsegu dotika betona z opeko.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Zadnjič sem v eni reviji zasledil reklamo za rofix-ov mrežni sistem iz steklenih vlaken, ki "kao" malce ojača zidovje.
Se spomnim prikaza na TV, kako so v Posočju sanirali nekaj po potresu razpokanih zgradb. Odstranili so zunanji omet, na zid pritrdili armaturno mrežo (kot za medetažne plošče) in naredili betonski omet v debelini nekaj (? 3, 5, ..?) cm. Se mi je kar dopadlo. Imel sem le pomisleke, da je vsaj polovica vgrajenega železja prišla v področje, kjer dejansko ni potrebno.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 3660
Teme: 8
Pridružen: Aug 2011
Ocena:
20
Opcija bi bila tudi karbonska vlakna, ki se že dokaj uspešno uporabljajo v gradbeništvu. Vprašanje če je cenovno sprejemljivo. Pred kratkim sem videl zanimivo uporabo takšnih vlaken pri sanaciji AB plošče, po tem, ko se je vanjo vrezala velika odprtina za okrogle stopnice in prekinila osnovno armaturo.
@ Žerjavar. Pravilno razmišljaš. Nisem statik, tako da točnih izračunov "še" nimam ampak razdalje med vertikalami so predvsem odvisne od velikostnega razreda potresnih pospeškov, ki so pričakovani na določenem območju. To področje ureja eurocode 8. Pri klasični gradnji so recimo za potresno bolj ogroženo območje, kot je npr. okolica Ljubljane predpisane vertikale na vsaki strani odprtin večjih od 1,5m2.
Objave: 386
Teme: 7
Pridružen: Nov 2011
Ocena:
0
hja... Štajerska je najmanj potresno ogrožena, sploh če si tam okoli Pohorja na kamnu. Tako da ne vem kaj te sedaj skrbi.
Pomembno je, kako je objekt temeljen, na kakšni podlagi, če temelji niso projektirani skupaj s skeletom stavbe na predviden pospešek tal, je vse brezveze.
Vedeti morate, da je potres valovanje po geloških plasteh in z ukrepi pri pripravi terena, temeljni podlagi in temelji te valove dušimo, reflektiramo ali pa povečamo frekvenco valovanja skozi objekt.
Poškodbe delajo nizke frekvence in resonanca, tudi pri miniranju so problem nizke frekvence, tiste manjše od lastnega nihanja konstrukcije.
Toge konstrukcije imajo visoko frekvenco lastnega nihanja.
Torej point vsega je, da je celotna stavba, od temeljnih tal, do vseh vezi toga.
Da bi sedaj rešil zadevo samo z nekimi ojačitvami vogalov, kar tako na pamet brez študije celotne konstrukcije, je škoda denarja. Ker če pride do valovanja, ti nič ne pomaga ojačan vogal, če ti zadeva razpoka pri temeljih in vmes vse pozidane stene.
Tisti, ki gradite na glinenih, peščenih, prodnatih tleh najbolj reskirte, sploh kadar je v tleh voda, ta najbolj prenašajo površinsko valovanje, ki je smrt za objekt.
Tako da ideje o pripravi tal pred gradnjo z ustreznim materialom niso odveč na teh območjih.
Objave: 75
Teme: 0
Pridružen: Jan 2011
Ocena:
0
mmm. a ni poanta vse te protipotresne fame v tem, da se ti bajta ob poštenem potresu ne podre na glavo. če je še primerna za bivanje je povsem postranskega pomena....
v našo novogradnjo je šlo železa za 3 hise grajene pred 20-30 leti, pa nimam ideje da bi ob dovolj mocnem potresu hisa ostala neposkodovana.. na rit se nam sicer verjetno ne nikoli bo podrla..
po drugi strani pa stojio zvoniki cerkev 300+ let brez grama zelezja.... in ce vzames verjetnostni racun koliko je moznosti umreti med potresom in koliko na cesti, je rezultat? jebesh protipotresno gradnjo, ni vredno, na cesto pa sploh ne smes nosu po pomoliti, je prevec nevarno
obstaja slovensko podjetje, ki se ukvarja prav s tem problemom.... pozabil ime podjetja...zasledil v oddaji Prava ideja.....
LP
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Jaz sem tako naredil nad utorom za omarico talnega gretja, ki se nahaja v tanki predelni steni.
Točno tako. Pri tebi je to le preklada. Za protipotresno varovanje zaradi slabitve stene z odprtino je potrebna nekaj daljša armatura.
Ne vem, kako daleč sega pri tebi armatura pod oknom preko širine okna. Je pa možno potrebno dolžino izračunati glede na pričakovano stopnjo potresa.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 6531
Teme: 76
Pridružen: Mar 2009
Ocena:
5
Po 50 cm na vsako stran preko širine okna.