PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#31
DELO IN DOM
V prispevku piše, da želijo kupce opozoriti, da ni vsak pelet, ki pride na slovenski trg primeren za rabo v kurilnih napravah.
Zakaj so sploh delali analizo, če si ne upajo objaviti proizvajalcev slabih peletov. Od 16 vzorcev jih je bilo CELO 5 z neznanim poreklom.
Naj dajo podatke inšpekciji ta pa naj začne delati red na tem področju ali pa naj vsi zaprejo svoja vrata in naj bodo tiho!
#32
Osebno ne kurim peletov, sem pa nekaj sprobal z briketi. Res ni vse verjeti kaj piše na deklaraciji. V Merkurju sem kupil okrogle brikete MQ s pod 0.5% pepela. Pepela je bilo toliko, da se je žerjavica za 12 ur zadušila v pepelu, če sem zakuril 10kg ali več teh briketov v malem gašperčku skozi celi dan. Ti briketi so celo iz KITAJSKE (CE - China Export). Probal sem tudi slovenske? kvadratne brikete, ki so imeli v deklaraciji 1% pepela in je bilo pepela krepko manj kot v tistih kitajcih in še po lepilu ne smrdijo, ko gorijo.

Res bo potrebno iti prek meje v Avstrijo, tako kot vstarih časih. Prej smo hodilo po tisto kar se pri nas ni dobilo, sedaj pa bomo hodili po kvaliteto za isto ceno kot pri nas.

Kako že nekateri pravijo, včasi tud jaz rečem

DOBRO JE, ZA KOGA JE! ali še bolje DOBRO JE, OD KOGA JE!
#33
Res bo potrebno iti prek meje v Avstrijo, tako kot vstarih časih.

žalostno je gledat, da moramo zraven vsega lesa, ki ga imamo, k sosedom. da bo ironija še večje, je možno, da bomo tam nabavili izdelek iz našega lesa..
#34
Še ena zanimivost o energijskih vrednostih.
Po standardu SIST EN 14961-1:2010 so povprečne vrednosti ''neto kurilne vrednosti'' - kurilnosti za iglavce 19,1 MJ/kg (18,5-19,8) , listavce pa 18,9 MJ/kg (18,4-19,2). ZA skorjo pa velja: iglavci 19,2 MJ/kg in listavci 19,0 MJ/kg. Na suho snov ni bistvenih razlik ne med drevesnimi vrstami ne med lesom in skorjo.
Vpliv na kurilnost (''neto kurilno vrednost'' oziroma po starem spodnja kurilna vrednost) ima le vsebnost vode (W).
Izračun je enostaven in je zajet v splošni formuli, ki se jo najde v priročnikih (povezava spodaj).
Koliko energije pa se koristno izkoristi je dovisno predvsem od sodobnosti in izkoristkov kotla.
Predelani kotli in kotli slabše kakovosti pač ne morejo zagotavljati tako visokih izkoristkov kot profesionalni kotli.

En priročnik je dosegljiv na povezavi:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.biomasstradecentre2.eu/publications/">http://www.biomasstradecentre2.eu/publications/</a><!-- m -->
V angleškem jeziku, nemškem jeziku pa tudi v slovenskem jeziku.
Priporočam.

Lep pozdrav.
#35
Sem preletel tale priročnik in je res zanimivo branje, a marsikaj je v nasprotju z realnimi izkušnjami.
Nerazumljivo mi je, da je energijska vrednost lubja (saj je skorja lubje?) celo malce višja kot lesa, najbrž gledano na popolnoma suho snov. Lubje v peletih po ustaljenih teorijah škoduje, kaj je torej vzrok? Ali vsebuje toliko več vlage (ki slabša kurilno vrednost), ali kaj je vzrok, da je bolje, če ga v peletih ni. Najbrž ne samo zato, ker se nanj prime blato in zemlja.

Če sem prav razumel, preleti tudi vzroke za nastanek žlindre (če je to ash slagging). Pri visoki temperaturi naj bi prihajalo do mehanskih sprememb pepela (sprijemanja pepela), ampak pri lesu in lubju naj to ne bi bil problem, saj je taljišče pri 1300-1400°. Zakaj ogromno uporabnikov v istem kotlu pri nekaterih peletih poroča o ogromno žlindre, pri drugih pa nič, če to pri lesu ne bi bil problem?

Kot rečeno zanimivo branje, ki pa (vsaj meni) ponudi skoraj več novih vprašanj kot odgovorov. Nekako ta teorija ne ponudi razlage za izkušnje, o katerih berem na forumu. Seveda nikakor ne trdim, da je napačna, ampak nekaj tukaj še manjka.
#36
Manjka - SKUPNI IMENOVALEC - MJ/kg, (teža!!!!)tako na prvo žogo v razmislek, pa me bo popravil kdo, če ni pravilno.....
#37
vmalhar Napisal:Sem preletel tale priročnik in je res zanimivo branje, a marsikaj je v nasprotju z realnimi izkušnjami.
Nerazumljivo mi je, da je energijska vrednost lubja (saj je skorja lubje?) celo malce višja kot lesa, najbrž gledano na popolnoma suho snov. Lubje v peletih po ustaljenih teorijah škoduje, kaj je torej vzrok? Ali vsebuje toliko več vlage (ki slabša kurilno vrednost), ali kaj je vzrok, da je bolje, če ga v peletih ni. Najbrž ne samo zato, ker se nanj prime blato in zemlja.

Imate popolnoma prav, vse vrednosti so podane na suho snov, zaradi tega so razlike med vrednostmi MJ/kg (na suho snov) tako majhne. Skorja (''lubje'') ima drugačno kemijsko sestavo kot les in zaradi tega lahko za malenkost višjo energijsko vrednost, poleg tega pa je zaradi visokega deleža pepela pri skorji to tudi dejavnik, ki najbolj vpliva na količino pepela v peletih (ki lahko naraste nad 1,5 %). Možno je tudi, da ima skorja še nečistoče (zemlja, pesek...) zaradi pridobivanja lesa ali pa pri nemarnem skladiščenju. Nečistoč je malo ali skoraj nič pri mehaniziranem pridobivanju lesa (sečnja in transport do žagarskih obratov). Zelo veliko dejavnikov lahko vpliva na ta ''nesrečni'' delež pepela, ki pa naj bi bil tudi eden glavnih razlogov za težave s sprijemanjem pepela.

Skorja ima kot plus dobro energijsko vrednost (kurilnost) a slabo lastnost, da ima visok delež pepela.

Vlažnost skorje v drevesu je blizu povprečne vlažnosti lesa. Pri tehnološkem postopku priprave surovine za proizvodnjo peletov se ves vhodni material tudi zdrobi (dezintegrira) v iveri, ki gredo pred stiskanjem tudi skozi postopek sušenja in na koncu še kondicioniranja (to je tehnološki proces, kjer se ves material navlaži na določeno vlažnost, ki omogoča optimalno stiskanje in ustrezno kakovost pelet). Malo komplicirano se sliši, hotel sem poudariti, da vlažnost skorje nima neposrednega vpliva na vlažnost peletov (pri velikih obratih, na primer 50.000 ton/leto).

Upam, da bo kaj v pomoč.

Les je meni osebno silno zanimiv material (tudi skorja je zanimiva), ki je nehomogen, zaradi tega je v naravi vedno pristona variiacija tako gostot, vlažnosti, mehanskih lastnosti, estetskih lastnosti ...
#38
timov Napisal:Manjka - SKUPNI IMENOVALEC - MJ/kg, (teža!!!!)tako na prvo žogo v razmislek, pa me bo popravil kdo, če ni pravilno.....

Pozdravljen.

Izračun je enostaven:
če vzamemo, da ima pelet, če bi bil abolutno suh (w = 0 %), 19,0 MJ/kg (vrednost Hi0 spodaj), kar je enako 5,28 kWh/kg, je vprašanje, ki ostane za izračun le še vsebnost vode v peletih (w).

Kurilnost (''spodnja kurilna vrednost'') peletov (Hi), kot jih kupimo, se potem izračuna po formuli:

Hi=(Hi0*(100-w)-2,44*w)/100

- če je w=0 %, potem je kurilnost 5,28 kWh/kg,
- če je w=5 %, potem je kurilnost 4,89 kWh/kg,
- če je w=7 %, potem je kurilnost 4,74 kWh/kg,
- če je w=10 %, potem je kurilnost 4,51 kWh/kg.

LP
#39
Na Gozdarski inštitut sem poslal mail :

Spoštovani
Glede na objavljen članek v prilogi Delo in dom vas prosimo, da objavite rezultate po imenih dobaviteljev oz. proizvajalcev peletov, sicer raziskava nima uporabne vrednosti. Če vas je strah morebitnih tožb, objavite samo rezultate brez zaključne interpretacije. Uporabniki bomo že sami razbrali kateri peleti so boljši.
Dejstvo, da so pri nas v glavnem peleti slabše kvalitete pa je nam uporabnikom že dolgo časa znano.
Pošiljam vam tudi link, kjer poteka vroča razprava o omenjeni zadevi( že preko1500 ogledov). Prosim poglejte : <!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=7&t=49631">viewtopic.php?f=7&t=49631</a><!-- l -->

Lep pozdrav
#40
Prejel sem odgovor :

Spoštovani,

namen naše raziskave je bil, da se prvič pregleda, kakšno je okvirno stanje kakovosti pelet za uporabnika na slovenskem trgu. Namen ni bil, da navedemo, kdo je boljši ali slabši. Pogledali smo tudi deklaracije (kaj prodajalci trdijo na emabalaži o kakovosti pelet). Rezultati so pokazali, da so odstopanja od tega, kaj piše in kaj smo izmerili, lahko velika.

Relevantnost raziskav je malo bolj kompleksen pojem in ima lahko vsak svoje mnenje, ampak to še ne pomeni, da je raziskava nerelevantna. Relevantna je že z vidika izmerjenih vrednosti, ki jih uporabniki ne morejo sami določiti temveč imajo lahko le objektivno in/ali subjektivno izkušnjo. Mimogrede, sledili smo primer iz ene od držav EU, kjer so naredili podobno raziskavo s podobnim principom (brez objave imen).
Glede na odziv, ki je bil po prejetih klicih sprejet pozitivno, bomo naredili še drugo fazo raziskave, mogoče v povezavi z Zvezo potrošnikov Slovenije. Drugi korak bo analiza po proizvajalcih, kdaj in kako se bo to izvedlo, se še dogovarjamo. Bo pa to narejeno verjetno v mesecu, dveh...Mi drugače nimamo nobenega interesa, da bi delali reklamo (tako dobro ali slabo za kogarkoli).
Tega dela nam nihče neposredno ne financira niti ni GIS v celoti financiran neposredno od države. Le del našega dela je neposredno financiran s strani ministrstev, vse ostalo GIS pridobiva na razpisih v Sloveniji in EU ter s tržno dejavnostjo.
GIS ni skrbnik nad kakovostjo pelet. V tržnem gospodarstvu to verjetno tudi ni neposredno država. V veliki meri je to stvar kupca in prodajalca ter v primeru kršitve zakonodaje ali neustreznih deklaracij organi, ki imajo nadzor nad tem. V nobenem primeru pa to ni GIS.
Rezultati analize (brez imen proizvajalcev in mest prodaje) so na:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://gte.gozdis.si/wp-content/uploads/2013/02/Analiza-kakovosti-pelet.pdf">http://gte.gozdis.si/wp-content/uploads ... -pelet.pdf</a><!-- m -->

Skratka menim, da imamo vso svobodo, da rezultatov ne objavimo, hkrati pa obljubljam, da bomo z analizami nadaljevali in v nadaljevanju našega dela objavili bolj natančne rezultate, ki bodo zadovoljili interese in zanimanje potrošnikov.

Lep pozdrav,
Dr. Nike Krajnc
Gozdarski inštitut Slovenije / Slovenian forestry institute
Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko / Department for forest technique and economics
Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Tel: 01 200 78 17
Fax: 01 257 35 89
#41
Upam, da smo k drugi fazi pripomogli tudi s "pritiskom" v tej in podobnih temah :!: :?:
Upam, da bo res izvedena in da bo zajela več vzorcev, povezava z Zvezo potrošnikov Slovenije je super način, ker objavljajo v svoji publikaciji z ostalimi zanimivimi testi. Podpiram :!:

Tudi sam sem sicer mnenja, da v primeru, da se ugotovi kršenje v smislu zavajanja potrošnika, mora tisti, ki je kršitev odkril, ukrepati in to prijaviti pristojnim organom in tako zaščititi potrošnike pred nadaljnimi kršitvami. Bežanje pred to odgovornostjo se bo moralo končati, če želimo sčasoma zmanjšati vsesplošno zavajanje in kršitve. Ker v tem primeru uporabnik ne more objektivno odkriti takšne kršitve, bo moral to odgovornost prevzeti tisti, ki bo to odkril (izvajalec analize).
#42
He,he... Kaj potem objavljajo to sra.je. To je tko, kot da bi jaz svoja sinova dražil s slikami od tort in čokolad....

In od tega - nimata NIČ. Razen to da bi se hitro naučila povedat: Stari F..k off s takim sranjem.

Uporabne vrednosti ni pol promila - to kar so napisali itak več ali manj že vsi vemo dalj časa.
#43
Jozl Napisal:Osebno ne kurim peletov, sem pa nekaj sprobal z briketi. Res ni vse verjeti kaj piše na deklaraciji. V Merkurju sem kupil okrogle brikete MQ s pod 0.5% pepela. Pepela je bilo toliko, da se je žerjavica za 12 ur zadušila v pepelu, če sem zakuril 10kg ali več teh briketov v malem gašperčku skozi celi dan. Ti briketi so celo iz KITAJSKE (CE - China Export). Probal sem tudi slovenske? kvadratne brikete, ki so imeli v deklaraciji 1% pepela in je bilo pepela krepko manj kot v tistih kitajcih in še po lepilu ne smrdijo, ko gorijo.

Res bo potrebno iti prek meje v Avstrijo, tako kot vstarih časih. Prej smo hodilo po tisto kar se pri nas ni dobilo, sedaj pa bomo hodili po kvaliteto za isto ceno kot pri nas.

Kako že nekateri pravijo, včasi tud jaz rečem

DOBRO JE, ZA KOGA JE! ali še bolje DOBRO JE, OD KOGA JE!

hahaha, ja ljubi bog kje si pa to slišal da pomeni CE china export?
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")siqunichr("46")si/varnost_in_elektromagnetika/oznaka_ce/indexunichr("46")html[/url]
#44
obstajata dve CE oznaki razlika je majhna
ena je evropska druga je kitajska <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ybw.com/expert-advice/vhf/news/509220/warning-don-t-get-confused-between-the-ce-mark-and-the-china-export-mark">http://www.ybw.com/expert-advice/vhf/ne ... xport-mark</a><!-- m -->
#45
No saj ni potrebe po poimenskem navajanju, kdo ima slabe pelete in kdo dobre. Mislim pa, da se poimensko mora javno pokazati analiza pelet, uporabniki bomo že sami znali izluščiti, kateri so boljši, drugače je stvar sama sebi namen in zavajanje bralcev, ali kot bi rekel moj prijatelj-lizanje sladoleda čez šipo.
Jaz bom ostal kar pri svojem-10 vreč, pa proba in na podlagi tega se odločim
lep večer
1 2 3 4
Iskanje po temi