KeCko Napisal:Stvari so bile že velikokrat obdelane. Če želiš rekuperacijo potem centralni sistem. Če pa ne, pa obstajajo poceni navadni ventilatorji in pa odpiranje oken. Na hitro sem preletel "decentraliziran" sistem rekuperacije pa se mi zdi zadeva smešna, še posebej navedbe o odstotku vračanja toplote.
Pogoj za dobro svetovanje kaj, kako in koliko investirati v prezračevanje, zahteva več podatkov.
Prvi pomemben podatek je material iz katerega je grajena hiša. Je iz materiala, ki
- akumulira toploto (opeka = glina) ali
- iz materiala, ki ima manj akumulacije (siporeks) ali
- praktično brez akumulacije (montažna gradnja, izošpan zidaki,...).
Sledijo potrebni podatki o časovni naseljenosti hiše/ 24 ur, vrsti segrevanja, lokaciji objekta (kakšna je celoletna klima)...
Osnovna zahteva pri prezračevanju je dovajanje svežega zraka v času bivanja v hiši zaradi njegove porabe (tudi z navlaževanjem in ne samo dihanjem). Če je dopoldan hiša prazna, je potrebno pred odhodom samo zamenjati porabljeni nočni zrak s svežim, s tem tudi znižati % vlage in do prihoda domov prezračevanje ni potrebno. Če ima hiša akumulirano toploto, se pri zamenjavi zraka z odpiranjem oken le-ta hitro segreje na prijetno temperaturo. Če je nima, je dvig temperature zraka odvisen od grelnih elementov (radiatorji ali talno gretje s svojimi plusi velike površine...). Tukaj se začne računica stroškov dogrevati hišo z akumulacijo ali npr. montažne hiše, kjer je temperatura ali čas potrebnega dogrevanja manjša. Vsekakor pride pri montažnih hišah ali hišah z manjšo akumulacijo bolj do izraza centralna rekuperacija zaradi manjšega nihanja temperature v prostoru, ki pogojuje tudi stalno delovanje.
Torej, če potegnem sklep iz gornjega:
- pri zidani hiši iz opeke z zunanjim plaščem dobre fasadne izolacije in normalnim prezračevanjem z okni v času več ali manj stalnega bivanja v njej, ni potrebna nobena draga centralna rekuperacija. Dovolj je redno prezračevanje. Sistem cenejšega decentraliziranega prezračevanja pada pod prijeten luksus, da ti ni potrebno odpirati oken. V primerih pa, da je takšna hiša med tednom prazna od 7 h do 17 ure in je avtomatika segrevanja nastavljena tako, da dvigne temperaturo zraka na 21 - 22 stopinj do prihoda domov, lahko nastanejo problemi temperature zidov. Če hiša nima dobre fasadne izolacije, bo zunanjim zidovom temperatura padla pod 18 - 16 stopinj in v kombinaciji z novimi "zadihtanimi" okni se poveča % vlage in posledično kondenzacija. V takem primeru priporočam najprej zunanjo izolacijo ali vsaj decentralizirano regulirano prezračevanje, da se prepreči plesen.
- pri hiši z manjšo akumulacijo in dobro izolacijo, je prezračevanje z odpiranjem oken neprijetna stvar, saj ti v zimskem času v trenutku temperatura pade in se le počasi dviguje. Vedeti moramo, da je potreben povprečen min. čas za prezračevanje sobe vsaj 5 minut, da sveži zrak "splahne" vse vogale. Vsekakor priporočam stalno sprotno prezračevanje in centralna rekuperacija ima svoje energijsko varčne prednosti. Cenovno in stroškovnovzdrževalno računico si naj izdela vsak sam. Z decentraliziranim prezračevanjem si svoje že dosegel. Koliko energije segreti vstopni zrak v prostoru pa je potrebno, je spet odvisno od potrebnih ciklusov menjave zaradi porabe/24 ur (beri: dihanja) oz. števila stanovalcev in m3 bivalnih prostorov/osebo.
Kolikšna energija se pri segrevanju vhodnega zraka pri potrebnih majhnjih ciklusih privarčuje v razmerju centraliziranega ali decentraliziranega prezračevanja pa je morda celo zavajujoč podatek napram navadnemu prezračevanju. Spet pa omenjam, da ima luksuz svojo ceno in včasih ni niti potreben :mrgreen: .
LP
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->