PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Montažni sistemi in les Kateri material je bolj naraven (zdrav)

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Imam eno vprašanje.

Kateri material - sistem je bolj naraven oziroma zdrav za izdelavo stropa?

1. Lepljene OSB plošče in križem lepljenje lesene plošča (Xlam) ?

2. Armirano betonska plošča + spuščen knauf strop?

Lp, Boris
#2
zdrava sta oba, če si ti zdrav.
#3
Predpostavljam, da te moti lepilo v "dilah".

Kaj pa pohištvo itd......
#4
Bi glasoval za 2.

V betonu ( cement, voda, agregat ) in v mavcu in kartonu, je verjetno manj škodljivih substanc, kot v OSB ploščah.

Ali pa tudi ne? :wink:

@ mirando

že,že, ampak če je okolje "bolano", tudi zdrav osebek lahko ................... :?

Je pa težko presojati "zdravo" okolje le po enem materialu, ki bo vgrajen. Kaj pa ostalo?
#5
Predpostavimo, da je objekt čisto prazen. Oziroma sta zgrajena dva čisto identična objekta, razlika je le v izvedbi stropa. Kateri je bolj zdrav, naraven?
#6
drži, samo če se gremo "paranoje", se vrnemo na model gradnje izpred 100 let....ker materialov v bajti je prepletenih preveč, da bi za vse....

osebno v navedenih materialih ne vidim čisto nič kritičnega....
#7
bobo24 Napisal:Predpostavimo, da je objekt čisto prazen. Oziroma sta zgrajena dva čisto identična objekta, razlika je le v izvedbi stropa. Kateri je bolj zdrav, naraven?

:? Beton.

Agregat je naraven - iz kamnoloma ali iz reke.
Voda je "natur iz pipe".
Cement je sicer žgan "pesek" - torej spet "naravno".

Beton, akumulira tako toploto, kot vlago, in je tako dober regulator klime v prostoru.


Osebno pa bi priporočil ........................ zvezdno nebo ................. :oops: a veš kako je romantično?
Tongue Torej ne 1. in ne 2. ampak " kabriolet"! :wink:
#8
Citat:Kateri material - sistem je bolj naraven oziroma zdrav za izdelavo stropa?
- 1. Težko najdeš bolj naravno in manj škodljivo za zdravje: leseni stropniki, spodaj deske, vmes suha rećna mivka, zgoraj plohi.
2. Neproblematično naravno in neškodljivo za zdravje: monta ali AB plošča, spodaj poravnano s apneno cementno malto in apneni belež.

Glede na gornje vprašanje, če malo zaostrimo, ne pride v poštev:
- današnja gips plošča, ker je narejena iz dimnih plinov premogovne elektrarne. Kaj vse je v teh plinih in je prišlo v gips "pitaj boga".
- vse vrste lesno vlaknenih, ivernih, ... plošč, ker se same od sebe ne držijo skupaj. Kaj vse pa je zmešano v lepilo pa "pitaj boga".
...
Nimam časa - sem v penziji!
#9
žerjav,kako pa bi se obnesel strop ki bi bil sestavljen:leseni stropniki ki bi bili v celoti vidni od spodaj ter položeni na opečni zid iz modularca,zgoraj pa položen pod iz smrekovih colarc ki bi služil tudi kod vidni strop od spodaj.na to bi bila položena parna zapora ter 30cm steklene volne.šlo bi za pritlično hišo z mrzlim podstrešjem.
#10
Citat:,kako pa bi se obnesel strop ki bi bil sestavljen:leseni stropniki ki bi bili v celoti vidni od spodaj ter položeni na opečni zid iz modularca,zgoraj pa položen pod iz smrekovih colarc ki bi služil tudi kod vidni strop od spodaj.na to bi bila položena parna zapora ter 30cm steklene volne
To je odlična izvedba. v moji rojstni hiši je bil tak strop z deskami v dveh nivojih. najprej obžagane (oblane) deske z razmakon za širino deske (okrog 20 cm), čez pa nekaj širše neobžagane (samo spodaj oblane) deske, ki so pokrile razmake.
Tvoja zamisel ima dve pomanjkljivosti, ki morda to niso:
- Po stekleni volni ni dobro hoditi. V ta namen je treba narediti konstrukcijo in pohodne deske nad volno.
- Steklena volna ni ravno naraven (tvoja želja) materjal. Tudi zdravstveno ni ravno neoporečen - se lomi v male koščke - znatno manj nevarne kot azbest (ne se takoj ustrašiti).
Nimam časa - sem v penziji!
#11
po njej bi hodil le toliko da bi jo položil potem bi bilo podstrešje nepohodno-zaprto.zanima me glede zračenja podstrešja.ali bi bilo dovolj če bi na vsaki strani pozidane špice pustil 2 žračnika premera 20cm.na eni strani bi jih dal tik nad izolacijo na drugi pa višje v špici da bi zrak krožil.streha bi bila tudi podeskana z plohi na 1-2cm razmaka kritina pa opeka.podstrešja bi bilo cca90m2.
ni mi toliko pomembno ali je materjal 100% naraven,bol mi je da je sistem stropa enostaven ker gips strop mi ne diši betonske plošče pa tudi nebi dajal.
Pa še glede ometov me zanima.ali bi bilo bolje najprej nabiti deske do cegla ter nato ometati z spodnje strani do desk,ali pa naprej ometati stene mimo tramov tudi v podstrešje ter nato položiti deske do ometov.
#12
Kaj pa modularc? Primesi? Včasih so bili khmkhm kaj pa danes?
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
#13
Citat:potem bi bilo podstrešje nepohodno-zaprto.zanima me glede zračenja podstrešja.ali bi bilo dovolj če bi na vsaki strani pozidane špice pustil 2 žračnika premera 20cm.na eni strani bi jih dal tik nad izolacijo na drugi pa višje v špici da bi zrak krožil.
O prezračevanju nepohodnega podstrešja smo že govorili v drugih temah. Kratko: Prezračevanje mora biti, močnemu prepihu (ob burji) se izogibati, spodnji zračniki za lažji izstop hladnega zraka niso nujno potrebni. Vsekakor pa mreža proti vstopu ptic, glodavcev in večjega mrčesa.
Nimam časa - sem v penziji!
#14
Če si že odprl temo z naslovom "Kateri material je bolj naraven (zdrav)", potem bodi načelen in namesto steklene volne uporabi kaj bolj naravnega.

Ali ne bo veter raznašal koščkov nezaščitene steklene volne s prezračevanega podstrešja?
Varianta je tudi, da od spodaj na deske pritrdiš trstiko in jo omečeš.
#15
Confusedhock: Od kdaj pa "steklena volna" ni naravni material? :roll:
Iz kuga pa je ?

A material za stekleno volno morda iz lune ali marsa vozijo?

Res - da ni fino okrog po svetu hodit ovit v stekleno volno - ampak saj ni namenjena temu. :mrgreen:
1 2
Iskanje po temi