[gt001]

kecko, jaz pa mislim (glede na izhodisce), da bo oce tudi s prepisom per partes vztrajal pri prepisu lastnistva zgolj na sina.

[Žerjavar]

bodi tak ekstremist.

Malo razloži, v čem vidiš moj ekstremizem.

Sem samo povedal, kaj po mojem vedenju pravi zakon. Če gradita v času zakonske zveze sta solastnika, ne glede, če je parcela v ZK pisana samo na enega.

[gt001]

oce sinu zeli podariti parcelo - super
sin si z zeno skupaj zeli zgraditi hiso - super
oce vztraja, da se zemlja ne prepise na zeno - hmmm?!?

Če žena želi solastništvo na parceli, ki je dejansko last njegovega očeta in jo je pripravljen podariti sinu, ima slabe namene!

zena, kateri moz zeli prepisati sorazmerni delez naj bi imela slabe namene - halo?!?

no za to zadnje si naredil extremisticno predpostavko.

[Žerjavar]

da bi tudi moja žena bila lastnica hiše.

Iz tega še ni videti, kdo ima večjo željo, da bi žena bila lastnica (ne solastnica). Vse je možno.

Če žena želi solastništvo na parceli, ... , ima slabe namene!

Tu je napisan pogojni stavek - naj da "jarisu" misliti.

Osebno mišljenje: Pusti času čas, zakonskim določilom pa veljavo. Osebno ne vidim nobenega razloga za solastništvo na parceli.

[Urs]

Razlog za solastništvo - folklora v Slovenije, ko se gre narazen, da se pokolje do onemoglosti in tisti, ki ni zavarovan, potegne fajn kratko. Črn scenarij gre tako - v zk je vknjižen samo mož, zgradita hišo, gresta narazen, mož proda, žena se obriše pod nosom. Zelo realen scenarij.

[Žerjavar]

v zk je vknjižen samo mož, zgradita hišo, gresta narazen, mož proda, žena se obriše pod nosom.

Ja, črn scenarij. Ima pa še vedno pravico do deleža kupnine, le iztožiti jo mora.

Kaj pa rečeš na to resnično zgodbo: Trije bratje, najmlajši ostane doma da bo preživel starše. Se poroči, starša (s soglasjem bratov) z darilno pogodbo predata vse premoženje mladima, vsakemu pol. Po nekaj letih je imel prometno nesrečo, zapustil mlado ženo, ki je tako postala 75 % lastnik. Mlada vdova se znova poroči, za starše je postalo življenje v nekoč njuni hiši nevzdržno, sta se morala izseliti.
- Če bi dala premoženje samo sinu, bi mlada vdova postala le 50 % lastnik. Še to bi bilo preveč, saj še ni nič vložila v to premoženje.
- Če nebi sinu podarila imetja, pa je vprašanje, kako bi se razpletlo do njune smrti. Prav gotovo se nebi rabila izseliti.

[Urs]

Pravico do deleža kupnine lahko ima, kaj pa, če je nima možnosti iztožiti? Preveč če-jev, ki se jim ognemo tako, da se vknjižimo v zk.

Veš, koliko resničnih zgodb sem že videl - evo zadnjo: mož star 70 let je umrl, preživela ga je malo mlajša žena. Potomcev nista imela, mož je imel dva brata. Lastnika v zk vsak do polovice. Polovica se deduje med ženo in bratoma. Oporoka izginila. Brata predatorja že plenita po hiši. Žena dementna, pred smrtjo, ima skrbnika. Skrbnik je sorodnik, ki bo dedič po ženi. Predatorji, kakor koli obrneš.

Vse te resnične zgodbe niso razlog, da bi žena v tem primeru ostala na suhem.

Morda se ti zdi, da je vse rešljivo. Je ali pa ni. Tisto, ki je, naj se uredi tako, da ostane rešljivo. Ni potrebe, da se rešljivo zavestno naredi nerešljivo. Če imaš možnost, da se zavaruješ, je prav, da takšno možnost izkoristiš.